bušiji / Obračun na zidu
Zakaj skušajo bushiji zrušiti svojega rasista
Sredi decembra je svet obšla fotografija z Busheve turneje po Pensilvaniji, ki mu je še vedno neskončno hvaležna, da je pred časom na uvoženo jeklo nabil visoke carine in zaradi tega tvegal celo vojno z Evropo. Točno, Pensilvanijo, ki ima močno razvito jeklarsko industrijo, je s tem lepo zaščitil, toda zaščitil jo je z razlogom - Pensilvanija ima namreč tudi dobro razvite elektorske glasove. Specifično, Pensilvanija ima kar 23 elektorskih glasov. Če hoče Bush leta 2004 na predsedniških volitvah zmagati in ostati na fronti "vojne proti terorju", mora nujno dobiti Pensilvanijo in njene bajne elektorske glasove. Zato kakopak ne preseneča, da Bush tako pogosto obiskuje Pensilvanijo - in da iz Pensilvanije Ameriki vedno pošlje kako pomembno sporočilo. No, tokrat je bila sporočilo kar ta fotografija, ki je obšla svet in na kateri je bilo videti, kako Bush - tako kot nekoč tovariš Tito, prijatelj mladine - po glavi boža, treplja in pozdravlja 11-letnega temnopoltega dečka. Zraven njega sicer stoji belopolti deček, ki ga je Bush verjetno tudi pobožal, potrepljal in pozdravil, toda svet - in predvsem Ameriko, se razume - je obšla prav fotografija, na kateri boža treplja in pozdravlja temnopoltega dečka. Kaj je ta fotografija sporočala, je na dlani: da je Bush prijatelj afro-ameriške skupnosti, da nima nič proti črncem, da ne diskriminira, da je ambasador črno-belega prijateljstva.