fenomeni / Slaninijada v Kačarevu

Kačarevo se je pred drugo svetovno vojno imenovalo Franzfeld. V njem so živeli Nemci. Danes tam živijo pripadniki osemnajstih narodov. Kačarevo ima 9000 prebivalcev in je največja banatska vas. Kačarevci so zelo čudni ljudje. Poleg tega, da vsak prebivalec te vasi v bližini Beograda, na banatskem bregu Donave, do konca življenja skoraj obvezno nosi izviren vzdevek, se Kačarevci radi šalijo na svoj in še raje na tuj račun, marsikaj pa naredijo iz trme. Ali zaradi zagrizene tekmovalnosti. Slaninijada je posledica trme.

Zamisel za kačarevsko slaninijado se je porodila decembra 1986 med kavarniškim pomenkom skupine prijateljev. Govorili so o tradiciji, o praznikih pri drugih narodih, o komunističnih spektaklih, ki so tedaj že začeli izgubljati smisel, o novih praznikih. Zunaj je, tako pravijo, prav nemarno brilo. Med ljudmi, ki so bili tistega decembrskega večera v kavarni, je bil tudi Milovan Čirovski, nekdanji Tanjugov fotograf, danes Parižan: "Hoteli smo najti kaj, kar bi bilo podobno prazniku, festivalu, kaj simboličnega, vendar apolitičnega in hkrati koristnega za Banat. Po naključju sem bil tistega leta v Parizu v času praznika mladega vina beaujolais nouveau in tam sem izvedel, da si je ta praznik, ki je bil tedaj v Franciji in tudi drugod po svetu že zelo znan, petnajst let poprej izmislilo nekaj proizvajalcev vina, že takrat pa se mu je namenjalo veliko pozornosti."

Preden so se prijatelji odločili, kakšen festival naj bi pravzaprav zasnovali, so se čisto po naključju sporekli, čigava slanina je boljša. In nekomu se je posvetilo - v Kačarevu morajo pripraviti razstavo slanine. Ko so mesec pozneje od besed prešli k dejanjem, so tako rekoč vsi jugoslovanski časopisi objavili reportaže o dogodku. Slaninijada, sejem proizvajalcev slanine, je bila rojena.

Prijetna vaška zabava je v nekaj letih prerasla v še prijetnejši festival slanine. Kačarevci imajo tako priložnost spoznavati ljudi iz drugih držav, seznanijo se z njimi in drug drugemu zaupajo izkušnje. Slanina pa je med drugim tudi zdrava hrana. "Povsod po svetu je v vsakem hotelu za zajtrk na voljo slanina z jajci," pravi Milovan Čirovski. Kačarevo v času slaninarskega praznika obišče tudi do 50.000 ljudi. Nekega leta ob koncu 80. let je v Beogradu potekal mednarodni politični kongres, ki ga je spremljala tudi ekipa televizije CNN. Novinarjem je bilo dolgčas, zato so sklenili, da si v Srbiji ogledajo še kaj drugega, in skupaj s švedsko in z italijansko televizijsko ekipo so obiskali kačarevsko slaninijado. Njihove reportaže o nenavadnem banatskem prazniku so videli ljudje po vsem svetu.

Festival slanine v Kačarevu je letos potekal že šestnajstič in je trajal štiri dni, od 20. do 23. februarja. Zamišljen je kot manifestacija, ki naj bi ohranjala živinorejsko tradicijo, posebej še svinjerejsko, in vsaj enkrat na leto oživila spomin na tradicionalen način pripravljanja kolin, ki se je sicer že davno preselil v etnografske muzeje. Te štiri dni vse Kačarevo diši po slanini, ocvirkih, klobasah in drugih mesnih dobrotah. Letos je razstavljalo 486 razstavljalcev iz Srbije, Nemčije, Francije, Makedonije, Bosne, Hrvaške in Madžarske. Zaradi tega je slaninijada mednarodna prireditev. Lani so prišli tudi slaninarji iz Amerike, vsaka štiri leta pridejo Kitajci.

Na voljo so suha vratovina, sveže gnjati, rebrca, svinjske krače in pečenice ter sveže sremske klobasice, pleskavice, zarebrnice ... Vsak od razstavljalcev proda skoraj tono slanine. Že pogled na količino holesterolskih izdelkov bi bil dovolj, da bi se zdravnikom naježili lasje, privrženci Brigitte Bardot pa bi se še odločneje postavil v bran pravic živali. Toda Vojvodinci si ne belijo las zaradi holesterola, še manj zaradi Brigitte Bardot. Prva leta so si obiskovalci prvega dne slaninijade lahko ogledali tudi zakol prašiča in tekmovanje v razsekavanju svinjine. "Za nas to ni nič posebnega," pravijo Kačarevci, "toda tisti iz društva proti mučenju živali so se razburili in nas tožili. Tako smo ta del programa opustili in si izmislili nova tekmovanja." Obiskovalci slaninijade se ob spremljavi tamburašev lahko popeljejo z izvoščkom in si ogledajo kuhinjo, kulturo in folkloro vseh vojvodinskih etničnih skupin. Zraven sodi še razstava Iz babičine kuhinje - sejem starih, že pozabljenih jedi, kot so pita s čebulo in porom, s sirom, z mesom, svinjski paprikaš, gravče na tavče, kislo zelje, žolca in čorba.

V krajevni športni dvorani je na nekaj mizah razvrščenih več sto razstavnih predmetov - slanina različnih vrst, ki jo je najti na slaninijadi: kuhana in pečena slanina, kuhana dimljena slanina, pečena slanina, kuhana slanina v razsolu, surova nasoljena slanina, slanina "čabanka" in "debrecenka", dimljena slanina s česnom, krvava dimljena slanina s hrenom ... Zraven so še debela slanina, po domače "milnica", pa krasna pisana hamburška slanina, suha "dišavka", slanina z rebrci, "ki komaj čaka, da se bo znašla v loncu skupaj s fižolom", kuhana, "hladno" in "vroče" dimljena slanina, bela slanina, ki se je z mladim česnom in s kislim mlekom. Pa še slanina "adidas" s tremi plastmi mesa, ki spominjajo na znak z Adidasovih športnih copat. Če sploh ne omenjamo klobas, nadevanih svinjskih želodcev, zarebrnic, ocvirkov ... Nepoučenim je na voljo učbenik Koline, ki nepoznavalcem razkriva vse kulinarične skrivnosti, povezane s predelavo mesa. Kupiti je mogoče tudi domače vino in žganje, ki se v dolgih zimah odlično prileže k dimljeni pečenici.

Obiskovalci lahko sami pripravijo slanino in sodelujejo na tekmovanju Zlati ocvirek, tekmovanju v kuhanju pasulja in tekmovanju Kdor ujame pujsa, ga dobi. Prašička namažejo z oljem in ga pustijo tekati naokrog, dobi pa ga tisti, ki mu ga uspe ujeti. Prav zabavno je gledati lov na pujsa in zagnanost obiskovalcev, ki se poskušajo dokopati do nagrade.

Žirija kot navadno tudi letos ni imela lahkega dela, a nazadnje so se vsi člani strinjali, da je najboljša slanina Stojka Jaćimovskega iz Kačareva. Ocenjevali so okus, kako se slanina razpusti v ustih, nežne odtenke dimljenosti in žilavost maščobnega tkiva. Za nagrado je pridelovalec najboljše slanine dobil 250 kg koncentrirane krme za prašiče in 100 evrov.

Člani družine Jaćimovski že 40 let pripravljajo različne mesne izdelke, ocvirke, klobase, za slanino pa so postali pravi mojstri. "Lahko se smejete, toda za nas je to kot izbiranje miss sveta. Edina razlika je v tem, da smo mi po izbiranju nekoliko obilnejši čez pas," pravi Stojko.

Vzorca slanine sta prispela tudi iz Hongkonga in Amerike. Drugi od Mirka Đerisila, mesarja iz Kačareva, ki že sedem let živi in dela v Detroitu. "Američani," pravi, "obožujejo srbsko slanino, saj nihče ne dela takih 'svinjarij' kot Srbi."

Mimoidoči in gostje se sprehajajo med stojnicami, gledajo, pokušajo, kupujejo, se mastijo in mlaskajo ... Okrog njih pa semenj kot vsak srbski semenj. Šotori, harmonike, podnevi pevci, zvečer pevke ... Vrtijo se vrtiljaki in ražnji, bleščijo se lectova srca in svileni bonboni, kuhata se vino in žganje, pivo se hladi v kovinskih sodih, ljudje poskušajo prevpiti hrup ... Videti je plastično cvetje vseh velikosti, oblik in barv, domače volnene nogavice in kitajske tangice, marmorne stebričke in labode iz mavca, romunske nože in igračke ...

Milovan Čirovski se je udeležil dvanajstih od šestnajstih slaninijad. Štirikrat ni mogel priti. Enkrat je bil na delu v Libiji, a je kljub temu proslavil dogodek v domači vasi. "V Tripoliju sva s prijateljem Bokijem pripravila mini slaninijado in jedla slanino pri 40 stopinjah Celzija ter praznovala skupaj s Kačarevom. To je bila prva mini slaninijada zunaj srbskih meja in prav dobro sva se imela," se spominja.

Največ razstavljalcev je v Kačarevo prišlo leta 1989, takrat so vzorci za tekmovanje, razstavo in pokušino prispeli iz več kot petdesetih držav, posebnost je bila slanina iz Egipta, ki jo je bil pripravil eden tamkajšnjih mesarjev, Egipčan pravoslavne vere. Zanimivo je še, da je znani kipar Ratko Vulanović tistega leta sredi vasi postavil ogromno skulpturo, visoko več kot osemnajst metrov, iz petih ton dimljene slanine. Stvar je bila videti spektakularno. Skulptura iz slanine je stala, dokler je niso pojedli oziroma prodali. Momčilo Paraušić, filozof in pesnik, je napisal in objavil Odo slanini, pesnik Milenko Žuborski je napisal edino pesnitev na svetu, posvečeno svinjam, Svinjsko življenje v 13 spevih, akademska slikarka Danica Mišković pa je napravila sijajno olje na platnu Slaninijada.

Zakaj ravno slaninijada? Praznika slanine so se morali domisliti prav v Kačarevu, modro pojasnjujejo domačini, iz preprostega razloga, ker svinje v glavnem jedo koruzo, strokovnjaki pa so ugotovili, da koruza najbolje uspeva na 45. vzporedniku. "In Kačarevo je prav na 45. vzporedniku, tako da imajo naši ljubljenčki najboljšo hrano. In z njimi vred mi," pojasnjuje Branko Velkovski, eden od organizatorjev. Slanina je glavna hrana vojvodinskih kmetov, t. i. pavrov, poljskih delavcev, ki potrebujejo moč in energijo v času setve, žetve ali katerega koli drugega opravila na polju.

Nekateri tekmovalci s kačarevske slaninijade so se 3. marca odpravili na turijsko klobasijado, ki poteka v bližini Novega Sada. Tam bodo poskušali izboljšati svetovni rekord in narediti orjaško klobaso, dolgo 2019 metrov, za katero bodo potrebovali približno 200 kg svinjskega mesa. Turijci so lani napravili kilometrsko klobaso, zdaj pa bodo poskušali izboljšati svoj in svetovni rekord.