Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 15, 15. 4. 2003
"Bagdad je padel," so 9. aprila kriknili bušiji. In TV mreže so potem nekaj ur v živo prenašale rušenje orjaškega Sadamovega kipa v centru Bagdada. Na TV mreži Fox News je spodaj pisalo: "Center Bagdada, v živo". No, v centru je stalo le kakih 300 ljudi, od tega verjetno polovica novinarjev. Fox je dodal podnapis: "Center Bagdada preplavile mase." Mase? Prišlo je nekaj 100 ljudi, mesto pa je petmilijonsko! Ajej. Srhljiva laž. In fašistoidni, infantilno patriotski Fox News, ki ga vodi Roger Ailes, nekdanji politični strateg republikanske stranke in po 11. septembru tudi "tajni" svetovalec malega Busha (!), se je naslednji dan čudil: Hej, kako to, da BBC ni prekinil programa in kazal tega zgodovinskega trenutka?
Tovrstne povsem očitne in obscene dezinformacije so hit operacije "Iraška svoboda". Pustite umazanijo te vojne, poročajte le o "resnici", je medijem naročil Pentagon. In res, mediji, ki spijo s "koalicijskimi silami", so naglo prevzeli vojaško dikcijo, tako da med vojsko in novinarji ni bilo več razlike. Bilo je tako, kot da z iraške fronte poroča Donald Rumsfeld. Še več, mediji so pod njegovo taktirko rodili novorek, novi žargon pravšnjosti:
* izraz "fedajini" so zamenjali z izrazom "vodi smrti",
* izraz "iraško vodstvo" z izrazom "banditi",
* izraz "iraški ogenj" z izrazom "žep upora",
* izraz "ljudski odpor" z izrazom "terorizem",
* izraz "napad iraške vojske" z izrazom "iraška zaseda",
* izraz "oboroženi iraški civilist" z izrazom "iraški gardist v civilu",
* izraz "iraški vojak" z izrazom "bad guy",
* izraz "shock and awe" z izrazom "boj za iraška srca",
* izraz "orožje za množično uničevanje" z izrazom "orožje za množični teror",
* izraz "okupacija Iraka" z izrazom "osvoboditev Iraka",
* izraz "atentat na Sadama Huseina" z izrazom "zamenjava režima",
* izraz "ameriška vojska" z izrazom "koalicijske sile",
* izraz "civilne žrtve" z izrazom "domnevne civilne žrtve",
* izraz "civilisti bežijo pred ameriškimi bombami" pa z izrazom "civilisti bežijo pred Sadamovimi morilci".
In medtem ko je vojna mutirala v kombinacijo entertainmenta, računalniške igre brez joysticka, videospota, reality showa, snuffa brez trupel, Super Bowla, bibličnega glamurja in Kralja škorpijonov, so nas mediji izmenično pitali z listami narodnih izdajalcev (tako tistih, ki so proti vojni, kot onih, ki so v zadnjem času rekli, da je treba najprej zamenjati režim v Iraku, potem pa še v Ameriki) in dozami dezinformacij, ki so hitro postale legende zase.
Ameriški marinci so 23. marca v Najafu, na jugu Iraka, odkrili zakamuflirano tovarno kemičnega orožja - evo, tu je smoking gun, dokaz, da Sadam Husein skriva orožje za množično orožje. "Odkritje" je bilo bombastično, toda ni bilo odkritje. Prvič, za to tovarno inšpektorji vedo že vse od leta 1991. Drugič, tovarno so že davno "razorožili". Tretjič, tovarna vse od tedaj ni služila svojemu izvirnemu namenu, ampak se je preživljala kot skladišče za gorivo. Četrtič, tovarna zato tudi ni bila "zakamuflirana". Vse skupaj je bila le dezinformacija, le fabrikacija, le laž, ki sta jo lansirala časopis Jerusalem Post in TV mreža Fox News, ostali mediji pa kupili in prodajali naprej. Dva dni kasneje so zgodbo zavrgli, toda CNN - "most trusted news network" - je vztrajal, da so v tej tovarni "našli" ilegalno raketo scud, kar bi bil kakopak dokaz, da Irak krši resolucije in da se ni razorožil. Brez panike, tudi na lepem "odkriti" scud je bil le patološka dezinformacija, ne pa smoking gun. Takoj so se oglasili teoretiki zarote in ugotovili: če bo treba, bodo bušiji Iraku kar sami podtaknili orožje za množično uničevanje. Kar ni čisto za lase privlečeno: bušiji morajo v Iraku najti orožje za množično uničevanje! In to za vsako ceno - razlog za vojno je bilo orožje za množično uničevanje, ki da ga skriva in razvija Sadam Husein. Bolje rečeno, z orožjem za množično uničevanje bušiji utemeljujejo legalnost svoje invazije na Irak. In da bi ga lažje našli, "odkritih" iraških tovarn orožja za množično uničevanje ne bodo pregledovali in verificirali inšpektorji ZN - ne, bušiji so njihovo pomoč in ekspertizo zavrnili, ker da vojna ni ravno najbolj primerna za civiliste, kot so inšpektorji ZN. Aha. Zato ne preseneča, da so 31. marca pri Nasiriji "odkrili zaloge kemičnega orožja in drugih reči, povezanih z nuklearnimi, biološkimi in kemičnimi grožnjami", in da so to potem kmalu preklicali in ugotovili, da so "odkrili le zaščitne kombinezone". Dokaz, da je Sadam pripravljal biokemični napad na Ameriko! In ko so 4. aprila jugozahodno od Bagdada "odkrili" še one sode s "sumljivimi snovmi", kobajagi biokemičnim orožjem, so vzorce vzeli kar sami in jih ročno poslali na analizo v ameriški vojaški laboratorij Fort Detrick - točno, poslali so jih tja, od koder je prišel antraks, ki je po 11. septembru 2001 napadel Ameriko (okej, predvsem demokratske politike in medije z liberalnim spinom!). Ha! Toda še preden so prišli rezultati testov, so nekateri visoki oficirji že posvarili, da morda vendarle ne gre za biokemično orožje. Ko pa so Američani pred tem, 27. marca, s petdesetimi raketami zravnali razvpiti kamp na severovzhodu Iraka, kjer naj bi islamski ekstremisti v povezavi z al-Kajdo razvijali biokemično orožje in od koder naj bi prišel ricin, ki so ga januarja našli v nekem londonskem "terorističnem" stanovanju, so mediji - predvsem britanski tabloidi a la Sun in Mirror - pompozno oznanili, da so na lokaciji našli ricin, smoking gun, kar "dokazuje, da Irak skriva orožje za množično uničevanje in da obstaja zveza med Irakom in terorizmom!" V resnici niso nič našli. Nobenih sledov orožja za množično uničevanje. Nobenega ricina. Nobenega dokaza o povezanosti Sadama in al-Kajde. Nobenega opravičila za vojno. Šur, zgodba je naglo zamrla. Vse skupaj je bil le še en propagandni trik. Ko pa so začeli nekateri začudeno spraševati, hej, če ima Sadam res orožje za množično uničevanje, kako to, da ga potem ne uporabi (kdaj ga pa bo, če ne zdaj?!), jih je brigadni general Vincent Brooks pomiril: "Bolj ko se mu približujemo, manjše možnosti ima, da uporabi orožje za množično uničevanje." Aja? Rekli bi, da je ravno obratno - če ga ne uporabi zdaj, ko je napaden in ko se bori za golo preživetje, pomeni, da ga nima. Ne? Že vem - špara ga, da bo z njim lahko napadel Ameriko! Hej, ali pa bo to storil njegov dvojnik. Le še lok potrebuje.
Iračani so na Kuvajt izstrelili rakete scud. Kot rečeno, Irak teh raket ne bi smel imeti. Še več, Irak trdi, da jih nima. Toda Pentagon in mediji so vztrajali, da gre prav za scude. Kaj se zgodilo, slutite - izkazalo se je, da ni šlo za scude. Dezinformacija. Jasno, na scude so potem hitro pozabili, še prej pa zanikali, da so jih Iračani izstrelili.
V Basro je 28. marca končno prišla humanitarna pomoč - vojska je lačnim in žejnim Iračanom delila hrano in vodo. To famozno deljenje hrane in vode je bila čista propagandna poteza in obenem dezinformacija. In to iz dveh razlogov. Prvič, osvojitev oz. ponovno odprtje luke v Basri ni bilo pomembno zaradi lifranja humanitarne pomoči, ampak skoraj izključno zaradi oskrbovanja ameriško-britanske vojske, še toliko bolj, ker je že na prvi "humanitarni" ladji, ki je pristala v sestradani Basri (Sir Galahad), več kot polovico tovora predstavljalo prav orožje - "humanitarna pomoč" je bila le pretveza, le krinka, le blef, le PR. In drugič, to "humanitarno pomoč", vključno z mlekom v prahu in zdravili, je Irak že zdavnaj plačal in preplačal (5,4 milijarde dolarjev!), jasno, vnaprej, z nafto. In da ne bo kakega nesporazuma - Varnostni svet ZN je to oil-for-food transakcijo odobril, bušiji pa so jo potem blokirali. Z eno besedo, v Basro je kapnila le kapljica tiste mineralne vode, ki jo je Irak že zdavnaj preplačal. Trditev, "da je glavni cilj koalicijskih sil dovoz hrane in zdravil v Basro," je bila le mit - 10 dni kasneje se je Basra še vedno utapljala v humanitarni katastrofi, Washington Post pa je citiral domačine, ki so rekli, da je "ameriško-britanska okupacija Basre prinesla več slabega kot dobrega".
Raketo, ki je na bagdadski tržnici pokončala kopico civilistov, je 26. marca izstrelila iraška vojska. To je bilo daleč od resnice - raketa je bila ameriška. Jack Straw, britanski zunanji minister, je rekel, da so raketo z ameriško serijsko številko nastavili Iračani, Pentagon pa je dva dni vztrajal, da ne "cilja civilistov" (300 raket na noč?), da goji "kirurško preciznost" (v hudem peščenem viharju?) in da je bila raketa definitivno iraška, potem pa se z dolgim nosom le še sprenevedal, ko je 29. marca ameriška raketa na tržnici pokončala še 62 civilistov... in ko so pri mestu Hilla likvidirali 11 civilistov, tudi dojenčka.
Iraška vojska je ob ameriškem napadu na bagdadsko letališče v samem Bagdadu odklopila elektriko in ga povsem zatemnila. Kar je kakopak zoprno, nemoralno, tako rekoč zločinsko - s tem so namreč brez elektrike ostale tudi bolnišnice. Pentagon je zatemnitev takoj pripisal iraški strani, kar pa je bila le dezinformacija - kasneje se je izkazalo, da so totalni odklop povzročile posebne "ogljikove" bombe, kakršne so Američani uporabljali tudi na Kosovu.
Med samomorilskim napadom pri Najafu so umrli štirje ameriški vojaki. Štirje vojaki so res umrli, toda napad ni bil samomorilski. Kasneje se je izkazalo, da je bil taksist, ki je šofiral avto-bombo, nedolžen in da ni vedel, da ima v avtu bombo, ki je bila očitno podtaknjena in daljinsko aktivirana. Toda "samomorilski napad" so Pentagon in mediji tako dramatično napihnili, da so se začeli ameriškim vojakom iraški samomorilci kar prikazovati - pri Kerbali so streljali na civilni avto, ki se ni hotel ustaviti, in pri tem pobili 10 civilistov, od tega sedem žensk in otrok.
Iračani so na jugu, pri Safwanu, ujeli dva britanska vojaka in ju potem usmrtili. Kar je seveda kruto in gnusno, še več, to je vojni zločin. To zgodbo je pri življenju držal predvsem Tony Blair, ki je fanatično ponavljal in zagotavljal: "To je še en dokaz izprijenosti Sadamovega režima. Še ena očitna kršitev vojnih konvencij." Bush je navdušeno prikimal: "Bila sta umorjena - neoborožena vojaka so usmrtili. To je vojni zločin!" Problem je bil le v tem, da ni šlo za vojni zločin - britanska vojaka sta padla v boju. Nihče ju ni ujel. Niti usmrtil. Blair je lagal. Nina Allsopp, sestra enega izmed obeh padlih, je celo besno izjavila, da se ji to, da Blair zdaj manipulira s smrtjo njenega brata, "gnusi". Res, gnusno.
Britanski marinci so 30. marca med "Operacijo James" - James... James Bond - v predmestju Basre ujeli generala republikanske garde. Dalje: Pri Basri se je 21. marca predala 51. divizija iraške armade, tako da se je koalicijskim silam predalo 8.000... ne, 9.000 iraških vojakov. Dalje: 26. marca je iz Basre prihajalo kakih 120 iraških tankov, ki smo jih potolkli. Iskreno rečeno, Bond je fikcija. In tudi prijetje generala republikanske garde je bila le fikcija. Mediji so jo z veseljem objavili - in potem v žalosti demantirali. Megla pač. Tudi 51. divizija se ni predala. Dezinformacija. In seveda, tudi tistih 8.000 oz. 9.000 iraških vojakov, ki da so položili orožje in se predali, sodi le v rubriko "vpliv Jamesa Bonda na vojno meglo in druga ljudska pretiravanja britanskega obrambnega ministra Geoffa Hoona". Čakajte, in kaj je bilo s tistimi tanki? Nič, ko so jih končno pri polni zavesti prešteli, so prišli le do številke 3. Ergo: iz Basre so se 26. marca vili trije tanki! In Zahod se je stresel.
V Basri so se šiiti uprli Sadamovi vojski. Tako so 25. marca kriknili mediji. Kar je bila čista dezinformacija. Na posnetkih arabskih TV postaj ni bilo videti nobenih ljudskih demonstracij. Mediji so reč hitro malce ublažili: "Tako pravijo priče." Katere priče? Brezimne. Še bolj blago in blažilno: "Kot se zdi, so se uprli." Blair: "Šlo je za omejene nemire." O. Tega niso potrdili niti sami šiiti. Ne, niso se uprli. Nič takega se ni zgodilo. Le Pentagonu se je tako zazdelo.
Britanska vojska je 20. marca zavzela mejno pristaniško mesto Um Qasr. Blef in čista propaganda - tri dni kasneje ga še vedno niso zavzeli. Potem so sporočili, da so Um Qasr zavzeli ameriški marinci. Tudi ni držalo. Mesto je padlo šele pet dni kasneje. So ga pač zavzeli večkrat, ne. Tako kot Nasirijo, ki so jo zavzeli... pa spet zavzeli... pa spet zavzeli... in spet zavzeli.
Koalicijske sile med napadom 3. marca iraških tankov niso zasule s kasetnimi bombami. Ni kaj, Britanci in Američani so to kategorično zanikali. Kaj šele, da bi s kasetnimi bombami zasuli predmestje Iraka in pri tem ubili 14 civilistov! No, britanski obrambni minister Hoon je kmalu zatem energično izjavil, da ni s kasetnimi bombami nič narobe in da so povsem legitimno orožje: "Če jih ne bi uporabljali, bi našo vojsko izpostavljali velikemu in nepotrebnemu tveganju." Zato "koalicijske sile" uporabljajo tudi krogle, ojačane z osiromašenim uranom, medtem ko to, da se iraški vojaki maskirajo v civiliste in da se sploh utrjujejo med civilisti (pri šolah, mošejah, bolnišnicah), razglašajo za teroristične kršitve ženevske konvencije, še toliko bolj, ker natanko to počnejo tudi sami. Hej, že v Afganistanu so si za lažjo inflitracijo natikali brade, v kurdskem delu Iraka pa so se utrjevali v šolah.
"Mi". Bush in njegovi v kontekstu iraške vojne zelo radi uporabljajo besedico "Mi" ("We"). Kdo so "Mi"? To so vsi Američani, združeni v tem "vojnem naporu". Kar je seveda čisti blef in huda dezinformacija. Tu ni nobene združenosti - tu je le ena sama razredna ločenost. Vojno namreč z varne distance vodijo in podžigajo magnati, kot so Bush, Dick Cheney in Donald Rumsfeld (vsi so težki od 20 do 150 milijonov dolarjev!), v Iraku pa sovražni in "prijateljski" ogenj golta ameriške proletarce, ki so, grobo rečeno, namesto da bi ostali brezposelni, postali vojaki. Prvič, disproporcialno veliko vojakov je črncev, drugič, disproporcialno veliko vojakov prihaja iz revnih južnjaških držav, pač iz družin, ki svojim otrokom univerzitetnega šolanja ne morejo plačati, tako da jih raje pošiljajo v vojsko, in tretjič, disproporcialno veliko vojakov je iz regij, ki jih daje visoka brezposelnost. In vojna, s katero skušajo bušiji pomiriti vse hujše razredne napetosti v Ameriki, bo ta razredni prepad le še poglobila - brezposelnost vztrajno raste (marca je službe izgubilo več kot 100.000 delavcev, samo od lanskega poletja že več kot milijon!), 75 milijonov ljudi pa je bilo v zadnjih dveh letih brez zdravstvenega zavarovanja, največ prav v Bushevem Teksasu. Ergo, potrebne bodo nove vojne, nove razredne združitve, zato ni čudno, da Bushevi jastrebi že grozijo Iranu, Siriji, Egiptu, Savdski Arabiji in Severni Koreji. Hej, vojsko imajo že tam - v Zalivu. Le zakaj bi jo zdaj umikali?
Britanski vojaki so 5. aprila na jugu Iraka odkrili skladišče, polno krst s starimi, že povsem razpadlimi trupli, praktično okostnjaki - to so trupla iraških disidentov in zajetih kuvajtskih vojakov, ki jih je dal Sadam zverinsko usmrtiti. To je Saddam's Chamber of Torture! Juhej, Bush in Blair sta si oddahnila - končno sta tudi konkretno, zelo plastično dokazala, da je Sadam pošast in morilec svojega ljudstva. No, na koncu ni bilo nič iz tega - šlo je le za propagandno špekulacijo. Kot se je namreč izkazalo, so bili to le posmrtni ostanki iraških in iranskih vojakov, hja, še iz časov iraško-iranske vojne. Zgodba je hitro potihnila, toda ne tako hitro kot zgodba o tem, da je iraška vojska 27. marca pri Kirkuku pobila na stotine iraških civilistov - že naslednji dan ni namreč tega več nihče niti omenil. Drži, ta dezinformacija je trajala toliko časa, kot so si jo izmišljali. In drži, bušiji so hoteli s svojimi "odkritji" le potrditi to, kar so zagotavljali pred vojno - da je Sadam morilec, da gosti al-Kajdo, da se ne razorožuje, da skriva orožje za množično uničevanje, da ima prepovedane rakete dolgega dometa, da neposredno ogroža Ameriko in da iraško ljudstvo že prav željno pričakuje osvoboditelje. Ni čudno, da so bušiji mislili, da bo invazija le cakewalk - več kot 50% Američanov so itak že prepričali, da je bil napad na Svetovni trgovinski center delo Sadama Huseina!