poklic / V prahu do kolen

Nekje v našem spominu so cestni pometači zapisani kot Mujoti in Hasoti, ki z metlami in okroglimi kovinskimi smetnjaki, takimi, ki so jih že zdavnaj zamenjali plastični zabojniki, počasi postopajo po ulicah. Vsak dan po isti ulici. Danes pa ...

Le kdo še sploh ve zanje, saj se je ta izumirajoči poklic v prestolnici ohranil predvsem v strogem mestnem jedru, razdeljenem na nekaj con, za katere so odgovorni posamezni delavci. Neuradno se najintenzivneje čisti na Prulah. Odvisno od sezone v Ljubljani dela od 25 do 30 pometačev z osebnimi vozički, opremljenih ne samo z metlo, ampak tudi z lopato in s palico, nekakšno kovinsko taco za pobiranje večjih smeti. Skrbijo za redno čiščenje cest in pločnikov, kolesarskih stez, trgov in ploščadi, za praznjenje okoli 800 koškov za smeti, čiščenje postajališč avtobusov mestnega potniškega prometa, odtočnih jaškov na ulicah in trgih, struganje ulic ob robnikih, pometanje in pobiranje listja, spiranje ulic, popoldansko in sobotno dežurstvo in dodatno čiščenje po večjih prireditvah.

Tisti, ki so že dalj časa v Snagi, zmeraj poudarjajo, da je danes vsem vseeno za to, kako je pospravljeno. "Narod ne protestira, nobeden se ne bo šel pritožit na občino. In sramota je, da je tako, kakor je," je dejal eden od delavcev. Hasan, ki že 31 let dela v Snagi, je prepričan, da je bila Ljubljana najčistejša pred osamosvojitvijo. "Tedaj smo ponoči spirali, zdaj pa sem do kolen v prahu, dušim se, a denarja za spiranje ni. Imam, recimo, osem kilometrov ceste, grem počasi čez, a vseeno ne morem vsega pospraviti. Avto gre mimo - pa je ves prah nazaj."

Pa so se s prihodom novega tisočletja v Snagi odločili za posodobitev smetarskih orodij. V podporo celoviti ureditvi težav z odpadki so nove pridobitve v Snaginem voznem parku trije trikolesniki Piaggio in dva cestna sesalnika za ročne čistilce. Trikolesnike uporabljajo predvsem za praznjenje koškov in čiščenje avtobusnih postajališč po vsem mestu ter tako skrbijo za urejeno podobo prestolnice. Z uvedbo cestnih sesalnikov pa skuša Snaga z opremo, ki je učinkovitejša in prijaznejša do delavcev, nadgraditi klasično čiščenje.

Vsak od dveh ročnih uličnih sesalnikov Aspirik stane okoli dva milijona tolarjev. To je bila za Snago velika naložba, saj je bil sesalnik prvo "modernejše" orodje cestnih pometačev. Delavci imajo do novih sesalnikov enak odnos kot prej do metle - orodje je samo orodje. Sivolasi Štefan, petdesetletnik, si že 30 let služi kruh v Snagi. Doma ima dva sinova in ženo: "Nikoli mi niso nič rekli glede mojega dela. Če sem jih do teh let preživljal s tem delom ... Zdaj pa lahko oni pomagajo meni." Po letih dela z metlo se je sedaj specializiral za delo z ročnim sesalnikom, the green machine.

Kljub sodobni tehnologiji so še vedno smeti, ki jih ni mogoče odstraniti. Najbolj zoprni so žvečilni gumiji. Za to težavo namerava direktor kupiti poseben stroj - ta naj bi znižal temperaturo do stopnje, ko bi žvečilni gumiji odstopili od podlage. "Tudi vemo, da v firmi ni vse idealno," je pojasnil Janko Kramžar, ki je na položaj direktorja Snage prišel šele pred kratkim. V zadnjem času poskušajo boljše uspehe doseči tudi z nadzorom nad delavci - neočiščene površine njihovih rajonov jim pokažejo na digitalnih fotografskih posnetkih, ki jih med obhodom naredijo nadzorniki. Čeprav je nadzor res skoraj nemogoč. Prvič zato, ker pometači delajo na ulicah, polnih ljudi, ki nenehno odmetavajo nove odpadke. "Pri delu moraš vztrajati. Nekaterim moram prav reči, naj se umaknejo. Drugi spet vržejo ovitek od čokolade meni pred noge," pojasnjuje Štefan. Drugič zato, ker sistem nadzorništva ni povsem urejen. Tako ulice Starega, Mestnega in Gornjega trga vsak dan očisti ročni čistilec, dvakrat na teden poteka strojno čiščenje, vendar si glede na rezultate želimo boljšega.

Enakopravni

Tretjič ni popolnoma jasno, kako se sploh delijo pristojnosti različnih mestnih služb. Zelene površine, mestne ceste in gozdove čisti KPL. Cestno podjetje Ljubljana skrbi za vzdrževanje in čiščenje republiških cest. V Ljubljani so to denimo Tržaška, Litijska, Zaloška, Celovška cesta. Za pločnike je odgovorna Snaga. Recimo primer: imate Celovško cesto, kolesarsko stezo, zelenico in pločnik. Za cesto skrbi Cestno podjetje Ljubljana, za zelenico KPL, za pločnik in kolesarsko stezo pa Snaga. Če je kolesarska steza narisana na cesti, zanjo skrbi Cestno podjetje. In če zapiha veter, ki odvrženi papirček ponese s kolesarske steze na pločnik in od tam na zelenico ... kako boste našli krivca za nečistočo?

Zato si nekateri delavci želijo znotraj Snage večjo samostojnost, da bi bili odgovorni samo za svoje delo. Triinštiridesetletni Ljubo, ki je od vseh pometačev še najbolj pozitivno nastrojen, raje dela sam: "Zase odgovarjam, če pa delaš s kom drugim, moraš še zanj." Skrbi za Tržaško, Mestni log in Celovško, po katerih se pelje s posebnim triciklom, opremljenim z vsem potrebnim za pometača in pobiralca smeti iz košev. Nove službe ne išče, ker čim starejši je, tem manj ga to zanima. "Tukaj delam od šestih do dveh in potem sem lahko doma. Najprej pri delu zagrabim, potem še malo raztegujem."

Pometači so večinoma starejši delavci. Najpogosteje se prej zelo aktivni delavci, recimo tisti, ki odvažajo smeti, proti koncu delovne dobe znajdejo ravno med uličnimi čistilci. Tako je povprečna starost "vozičkarjev" 50 let. Novih ljudi že nekaj časa niso zaposlili, zato za sezonska dela poiščejo pomoč pri drugih podjetjih - tako se v Snagi delavci delijo na "naše" in "pogodbene". V še pred kratkim izključno moškem kolektivu uličnih pometačev se v zadnjih letih pojavljajo tudi ženske. "Če greste v tujino, boste med pometači videli veliko žensk, posebej v Italiji. Naše izkušnje kažejo, da ženske celo bolje opravijo delo kot moški, ker imajo drugačen način," je pojasnil vodja čiščenja Andrej Černe. Vsega skupaj so kot ročne čistilke do sedaj delale tri ženske. Večina pometačev pa se vsak dan dobijo na malici pod Tromostovjem. Med tem so njihovi fensi vozički parkirani ob Plečnikovi ograji in pritegujejo presenečene in občudujoče poglede mimoidočih. Če jih sploh opazijo.