rdeča preteklost / Računajte na njih!

Med juniorji vseh slovenskih parlamentarnih strank brli brez vsakega dvoma tista najsijajnejša lučka za tjekovine proletarske revolucije pri podmladku Združene liste socialnih demokratov, kar lahko glede na zgodovinski pedigre njihovega nadstarka v resnici preseneti zgolj kakega bukseljna. Da goji Mladi forum (vsaj njegova ljubljanska izpostava) kar nekakšen kult maršalove osebnosti, zelo nazorno pričata obe sliki, ki že dalj časa visita v glavni pisarni, ena je taka bolj šarmerska, salonska, na komolcu sloneča in prav neodoljive vražičke iz oči streljajoča, druga pa je časovno že precej bližje veličastnemu zatonu, z očali, sicer tudi izrazito debonair, a taka bolj očetovska, če ne že napol dedovska. Prejšnjo soboto so se mladi bivši komunisti odločili slikovito in barvito poplemenititi že itak tako svečano in s simboliko nabito prireditev, kot je finale 47. partizanskega pohoda okoli Ljubljane: na svoji stojnici v sklopu kalejdoskopskega vrveža pri ciljnem Prešernovem spomeniku so sklenili prirediti nič manj kot dražbo partizanske in širše udarniške memorabilije.

Pisano paleto razstavljene robe je Mladi forum dobil v dar od borčevskih organizacij, ki so znale ceniti ta novi sunek plime mladinskega interesa za kremenito preteklost, poleg tega pa je njihovo darežljivost s ključnimi artikli našega skupnega včerajšnjika prav gotovo potenciral sam namen prodaje: vsa tako priskrbljena sredstva bodo julija porabljena za obmorsko letovanje štiridesetih otrok iz družin, ki jim z lastnimi sredstvi tega doživetja preprosto ne bi znale omogočiti. V soboto se je po besedah mladih rdečih socialdemokratov na Prešernovem trgu pod njihovo skromno taktirko torej odigravala zgodovina z namenom, točneje, z namenom se je odigraval zgodovinski spomin.

Mnogi izmed prodajnih artiklov so zbujali presenetljivo močne čustvene spomine že med pripadniki mlajših generacij, in samo mislimo si lahko, kakšen impact so znali povzročiti na nekoga, ki je v svinčenih časih odraščal in jih tudi krepkeje ponotranjil. Uniformam in medaljam se dobrohotni donatorji sicer niso hoteli odreči, saj gre vseeno za preljub spomin, vsega drugega pa na stojnici resnično ni manjkalo. Pionirske rutke in kapice, masivne lesene rdeče zvezde, značke in grbi, gramofonske plošče z najveličastnejšimi himnami (dar Partizanskega pevskega zbora), pa kar štiri zastave slave, celoten nabor dinarjev (med podobami na njih seveda ni mogel izostati legendarni Alija Sirotanović, neprekosljivi rudar in udarnik nove atomske dobe), vsepovsod pa take in drugačne podobe velikega bratranca, s katerih se zgodovinski distanci tako obvladaško smehlja deček s Sotle in kasneje drug Stari. Njegovo obličje je krasilo tudi najdragocenejši posamezni predmet celotne ekshibicije, 22-karatni novec iz čistega zlata, ki naj bi nosil tako vrednost, da ga organizatorji raje sploh niso uvrstili med blago za prodajo in se je torej lesketal samo za zbujanje skomin naključnim mimoidočim numizmatikom s partizanskim srcem.

Na prizorišču pohoda je bilo sprva videti, kot da je ljudi kar malce sram brskljati po rdeči preteklosti, da je postosamosvojitvena kalvarija za daljši čas zapackala nekoč tako suverene ideale in da se je treba knjig, kot je recimo Heroj Tito, če že, dotikati zelo previdno, skrajno zadržano. K obiskanosti stojnice ni prav nič doprineslo dejstvo, da se je moral Mladi forum za pozornost ves čas tepsti s posebej telovadno razpoloženimi Power Dancerkami na glavnem odru, ko pa so vendarle prodali prvih nekaj predmetov, se jim je odprlo in pred štantom je nastala prava gneča, maltene boj za posamezne artikle udarniške parafernalije. Knjige (statut zveze združenj borcev, Leninova zbrana dela, ogromno Žukova) so šle v promet po čuka, Titove slike po še enkrat več, natanko tako komplet pionirske rutke in kapice, prava pravcata partijska zastava pa je veljala tri tisoč tolarjev. V zvezi z zastavo je uspelo organizatorjem proti koncu prodajnega dneva pošteno vznejevoljiti našega kreativnega direktorja, ko mu je niso hoteli prodati, ker je bila pač zadnja.

"Tovarišica, vas zanima marksistična literatura? Bo še aktualna, veste!" so nagovarjali mimoidoče ženice, neka posebej navdušena slabovidna gospa pa mi je, medtem ko sem ji na njeno prošnjo s plošče Zaplovi pesem borb in zmag prebiral posamezne naslove, razlagala o neverjetnih učinkih teh zvokov na njeno storilnost: "Mogoče je mal blesavo, ampak ko čistim hišo, si na ves glas navijem takele pesmi in sem potem zaradi tega vsa poskočna in energetična! Decu gre to na živce in mi vsake toliko reče, naj ugasnem, ampak takrat mu pa kar naravnost rečem, da naj da mir!" Ko je v soboto ciljno ravnino dosegla strnjena kolona nekdanjih partizanov, so si s člani Mladega foruma drug drugemu ploskali in se trepljali po ramenih. Borke so parkrat izrazile odločno ogorčenost nad dejstvom, da morajo na ta svoj praznik z odra poslušati tiste abotne štajerske zajčice, medtem ko se internacionala razlega samo iz malega prenosnega CD-plejerčka na stojnici podmladka ZLSD.

Mladi forum je bil s končnim izkupičkom zadovoljen, saj se je v fond za letovanje deprivilegiranih otrok nakapljalo okoli šestdeset tisočakov. Najbolj sta šla za med kompilacijska CD-ja (katerih naslovnici krasita obličji tovariša Tita in Che Guevare) s po šestindvajsetimi rdečezvezdnimi evergreeni, kot so na primer Komandant Stane, Šivala je deklica zvezdo in Kovači smo. Na Računajte na nas!!! je moč prisluhniti tudi numeri DeratiNATO z izrazito antipaktovsko vsebino, zaradi česar naj bi bili vsaj nekateri borci malce zaskrbljeni, a se ni dalo proti temu pač nič pomagati. Nasploh se člani Mladega foruma deklarirajo za komuniste, hkrati pa se blazno namrgodijo, če jih kdo označi za jugonostalgike, saj vsega, kar se je zgodilo po vojni, vseeno ne morejo podpreti. Josip Broz Tito je zanje simbol uporništva in boja proti izkoriščanju, vrednote narodnoosvobodilnega boja pa naj bi bile solidarnost, tovarištvo in socialna pravičnost, torej vse tiste vrednote, ki so v diametralnem nasprotju z vrednotami imperialističnih ZDA. Vsaj v primerjavi s sedanjo naj bi bila neprimerno bolj pokončna tudi povojna slovenska zunanja politika, po mnenju Mladega foruma Ljubljane pa bi nam, samo delno v hecu, vsem skupaj prav prišel en orenk NOB od ZDA.