bušiji / Reševanje vojakinje Lynch

Vsaka vojna potrebuje heroje, napol mitska bitja, ki so šla čez sebe. In seveda, vsaka vojna potrebuje zgodbe o teh herojih - zgodbe, ki naelektrijo javno podporo in postanejo mentalna sidra naslednjih generacij. Zgodbe, ki si jih naslednje generacije pripovedujejo ob tabornem ognju. Na proslavah. Ali pa na predvolilnih konvencijah. Te heroične zgodbe ljudem vojno približajo, bolje rečeno - te zgodbe spravijo vojno v človeška srca. Podobno kot pri filmih - ne moreš kazati le bitk in vojnih množic, ampak moraš ponuditi tudi heroja, s katerim se gledalci lahko identificirajo. Spomnite se le filma Pasji dnevi (Wag the Dog), v katerem ameriški predsednik, ki se tik pred volitvami zaplete v seksualni, pedofilski škandal, napove vojno Albaniji, kar je kakopak le diverzija, s katero skuša pozornost speljati stran, drugam, na področje nacionalne varnosti. Vojna kot vojna. Toda njegovi politični strategi in drugi spin doctorji hitro ugotovijo, da ni vojne brez heroja. In tako sfabricirajo vojnega heroja - narednika Williama Schumanna (Woody Harrelson). Da je tip v resnici le zblojeni, lunatični, zadeti, psihopatski posiljevalec, ki nima pojma, za kaj sploh gre, jih ne moti. Bistveno je, da se ljudje z njim identificirajo. Mi rečemo, da je heroj, izmislimo si njegovo zgodbo - koga briga, kaj se je v resnici zgodilo!