bušiji / Vsi predsednikovi možje

Vsi se še spomnimo razposajenih oblačkov, ki so se vili iz najbolj slavne slovenske pipe, ko je ameriški zunanji minister Colin Powell februarja v Varnostnem svetu prezentiral slovito "goro dokazov", da Irak poseduje nenormalno količino orožja za množično uničevanje, da ga še kar razvija in da neposredno ogroža Ameriko. Jastrebom širom sveta je kar prihajalo, ko je kazal satelitske fotke iraških skladišč, baz in bunkerjev, na katerih ni bilo kaj videti... ko je iz rokava vlekel tovornjake, ki naj bi bili "mobilni laboratoriji za izdelavo biokemičnega orožja", v resnici pa so bili le tovornjaki... ko je rolal avdio posnetke, na katerih ni bilo kaj slišati... ko je našteval države, pri katerih Iraku ni uspelo nabaviti komponent za nuklearno in biokemično orožje... ko je detajlno popisoval iraške programe za bogatenje urana in antraks... ko je predel o tem, da je Irak tik pred izdelavo atomske bombe... in ko je razkril, da Irak gosti al-Kajdo. "Ne morem vam povedati vsega, kar vemo, toda to, kar vemo, je zaskrbljujoče", je dahnil, a zvenel tako za lase privlečeno, da smo se vsi spraševali: ali al-Kajda v resnici sploh obstaja? Ti trači - delno prepisani iz dobrih 10 let stare teze nekega študenta - so postali argument, razlog in pretveza za vojaški napad na Irak.

Da ne bi bilo nobene dileme, zakaj je treba nujno in takoj napasti Irak, so bušiji stalno repetirali tri kronske razloge: prvič, ker poseduje in še vedno razvija orožje za množično uničevanje, drugič, ker je povezan z al-Kajdo, in tretjič, ker neposredno ogroža Ameriko. In potem so napadli Irak. Toda ko so prišli tja, so si lahko ogledovali le običajne turistične znamenitosti. To je bilo vse. Prvič, orožja za množično uničevanje niso našli. Orjaških zalog biokemičnega orožja in jedrskih konic, pripravljenih na lansiranje, ni bilo na spregled. Bush je sicer vidno poskočil, ko so našli dva zabojnika, ki naj bi bila v resnici "mobilna laboratorija", toda preiskava je pokazala, da sta bila to le zabojnika in da nista služila izdelovanju ilegalnega orožja. Drugič, o al-Kajdi, ki naj bi tam šotorila, ni bilo ne duha ne sluha. Še več, bušijem ni uspelo predložiti niti enega samega dokaza, da obstaja kakršnakoli povezava med Irakom in al-Kajdo. In tretjič, na drugi strani so naleteli na nadnaravno zastarele ruske tanke in na ekstremno šibko, zmahano, podhranjeno in podrazvito vojsko, ki se je sesula kot knjige v Časovnem stroju. Kaj to pomeni, veste - da Irak ni neposredno ogrožal Amerike. Vse to so bile le fabrikacije - le laži, le blef. Revija US News and World Report je nedavno razkrila, da je bil Powell v mesecih pred svojim epohalnim govorom pod hudim pritiskom - Pentagon in Bela hiša sta ga namreč divje buzerirala in silila, da v "goro dokazov" vključi tudi skrajno "trhle" in "dvomljive" dokaze. Recimo, da je Irak nabavil računalniški software, s katerim kani lansirati napad na Ameriko (fikcija), in da se je Mohamed Atta, eden izmed devetnajstih ugrabiteljev, pred napadom na Svetovni trgovinski center v Pragi tajno sestal z iraškim agentom (fikcija). Powell naj bi te papirje besno zgrabil in jih zalučal v zrak, pri tem pa kriknil: "Tega že ne bom bral! To je sranje!" Okej, Powell tega sranja resda ni vključil v svojo argumentacijo, toda to, kar je vključil, je bilo prav tako sranje. Nič, Powell je bil in ostal le vojak - in naloga vojaka je, da uboga. Jebeš dokaze. Jebeš moralo. Jebeš mednarodno pravo. Jebeš iraške civiliste.

Napihovanje laži

Bušiji so stalno vrteli isto melodijo - cilj napada na Irak je razorožitev Sadama Huseina. Izraz "razorožitev Iraka" je sicer dobil nekaj sinonimov ("zamenjava režima", "osvoboditev Iraka" ipd.), toda nobenega dvoma ni bilo, da je "razorožitev Iraka" mati vseh razlogov za napad na Irak.

podpredsednik Dick Cheney, 26. avgust 2002:

"Preprosto rečeno - nobenega dvoma ni, da Sadam Husein poseduje orožje za množično uničevanje."

Bush, 12. september 2002, Združeni narodi:

"Irak prav zdaj razširja in izpopolnjuje kapacitete za proizvodnjo biološkega orožja."

Bush, 5. oktober 2002, radijski govor naciji:

"Irak si je naredil zaloge biološkega in kemičnega orožja, zdaj pa obnavlja obrate, v katerih bo lahko proizvedel še več tega orožja."

Bush, 7. oktober 2002, govor v Cincinnatiju:

"Iraški režim poseduje in proizvaja kemično in biološko orožje. In priti skuša do jedrskega orožja... Vemo, da je ta režim proizvedel na tone kemičnih agentov... Naše obveščevalne službe so odkrile, da Irak razvija zračna plovila, s katerimi bi lahko kemično in biološko orožje razpršil daleč naokrog. Skrbi nas, da Irak preiskuje načine, kako bi s temi plovili zadel Ameriko....

tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer, 2. december 2002:

"Če bo Sadam Husein izjavil, da nima orožja za množično uničevanje, bomo vedeli, da spet zavaja svet."

Fleischer, 9. januar 2003:

"Vemo, da ima Irak orožje za množično uničevanje - in to je fakt."

Bush, 28. januar 2003, kongresni govor:

"Naše obveščevalne službe ocenjujejo, da ima Sadam Husein dovolj materiala, da proizvede 500 ton sarina, mustarda in živčnega plina VX."

zunanji minister Colin Powell, 5. februar 2003, Združeni narodi

"Vemo, da hoče Sadam Husein obdržati svoje orožje za množično uničevanje in da ga hoče proizvesti še več."

Bush, 8. februar 2003:

"Naši viri poročajo, da je Sadam Husein svojim vojaškim komandantom nedavno odobril uporabo kemičnega orožja - orožja, za katerega trdi, da ga nima."

Cheney, 16. marec 2003:

"Menimo, da je Irak dejansko obnovil jedrsko orožje."

Bush, 17. marec 2003, TV govor naciji:

"Zaupni podatki, ki jih je zbrala ta vlada, pa tudi druge vlade, ne puščajo nobenega dvoma, da Irak poseduje in skriva nekatera najbolj smrtonosna orožja vseh časov."

Fleischer, 21. marec 2003:

"No, ni dvoma, da imamo dokaze, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje, še posebej biološko in kemično - vse to bo postalo jasno med vojaško operacijo, pa naj si traja še tako dolgo."

general Tommy Franks, 22. marec 2003:

"Ni dvoma, da režim Sadama Huseina poseduje orožje za množično uničevanje. Med to operacijo bomo to orožje identificirali in ga našli, vključno z ljudmi, ki so ga proizvajali in varovali."

obrambni minister Donald Rumsfeld, 30. marec 2003:

"Vemo, da je orožje za množično uničevanje tam - predvsem v okolici Tikrita in Bagdada."

Fleischer, 10. april 2003:

"Mislim, da smo vam ves čas govorili in da vam še vedno z veliko gotovostjo govorimo, da bomo orožje za množično uničevanje res našli."

Bush, 24. april 2003:

"In orožje za množično uničevanje bomo našli."

Rumsfeld, 25. april 2003:

"Obstajajo ljudje, ki imajo informacije, s katerimi lahko izsledimo iraško orožje za množično uničevanje."

Bush, 3. maj 2003:

"Našli bomo orožje za množično uničevanje. Le malce časa potrebujemo."

Bush, 6. maj 2003:

"Ne bi me presenetilo, če bi našli Sadamovo orožje za množično uničevanje - ker je imel programe za razvijanje orožja za množično uničevanje."

Hujše od afere Watergate

Ja, prav ste prebrali - Bush je rekel, da ga ne bi presenetilo, če bi v Iraku našli orožje za množično uničevanje. Bušizem? Vsekakor. Glede na to, kar je govoril, bi ga moralo presenetiti, če v Iraku orožja za množično uničevanje ne bi našli. Kar se je kakopak - niti malo presenetljivo! - tudi zgodilo. No, tu pa so se bušizmi šele začeli. Condoleeza Rice, svetovalka za nacionalno varnost, je sredi maja dahnila, da niso pričakovali, da bodo "odprli iraške garaže in kar našli orožje za množično uničevanje", s čimer je le niansirala to, kar je malo prej rekel Rumsfeld: "Nikoli nisem verjel, da se bomo v Iraku kar zaleteli v orožje za množično uničevanje." In prav Rumsfeld je potem bušizem prignal do najbolj skrajnih absurdov - najprej je opozoril, da zna iskanje iraškega orožja za množično uničevanje trajati "kar nekaj let", 14. maja pa je dodal: "Ne verjamem, da je kdaj kdo iz administracije rekel, da ima Irak jedrsko orožje." Aja? Mar ga nima "v okolici Tikrita in Bagdada"? Okej, v resnici je bilo huje - možje iz administracije so trdili, da je jedrsko orožje v Iraku tik pred izstrelitvijo. Mar ni sam Bush oznanjal, da Iraku do izdelave jedrskega orožja manjka le pol leta? Zato takoj napadimo Irak - jutri bo morda že prepozno!

Toda iraškega orožja za množično uničevanje niso našli. Niti med operacijo. Niti po njej. Ameriška vojska je preiskala več kot 300 "skrivališč", pa nič. "Verjemite, trudili smo se - obiskali smo vse vojaške baze od kuvajtske meje do Bagdada, toda orožja za množično uničevanje preprosto ni bilo tam," je povedal general James Conway. Čudno, ne - bušiji so trdili, da ga je na tone in da je povsod. Kar je zoprno - Bush, ki je z nelegalno in nelegitimno vojno itak kršil mednarodno pravo, je računal, da bo z odkritjem iraškega orožja za množično uničevanje upravičil in legaliziral svojo invazijo. Zdaj je praznih rok. A to še ni vse. Napad na Irak je bil preventiven - hja, šlo je za "preventivno vojno", za prvo vojno iz Busheve nove vojaške doktrine. Kaj to pomeni, ni skrivnost - da je Bush "preventivno" udaril nedolžno državo. Da je zgrešil. Da je udaril mimo. In seveda - ko je udaril mimo, je umrlo na tisoče iraških civilistov in na tisoče iraških vojakov. V normalnih okoliščinah bi ga moralo to pripeljati v Haag, pred Mednarodno kazensko sodišče. Že prej je bilo jasno, da ni imel nobene pravne osnove za napad na Irak - zdaj je jasno, da si je pot v Irak prigoljufal. Razlog za napad na Irak - orožje za množično uničevanje - je očitno sfabriciral. Toda s svojo veliko fabrikacijo ni zavedel le sveta in "koalicije dobre volje", ampak tudi ameriško nacijo in kongres. Ker je eksplicitno, nedvoumno in deklarativno zagotavljal, da Irak poseduje orožje za množično uničevanje in da neposredno ogroža Ameriko, sta ga nacija in kongres podprla, hočem reči - avtorizirala sta napad na Irak. Nacija z bajno javnomnenjsko podporo, kongres pa z "združeno resolucijo". Ker pa se je očitno zlagal, je nacijo in kongres speljal v povsem nepotrebno in nelegalno vojno, v kateri je med drugim umrlo tudi 170 koalicijskih vojakov. In nikar ne pozabite, da je vojni sledila okupacija, med katero je spet umrlo mnogo civilistov. In več kot 30 ameriških vojakov.

Paul Krugman, kolumnist New York Timesa, pravi, da gre "za neizpodbitno najhujši škandal v ameriški politični zgodovini - hujši kot Watergate, hujši kot Iran-contra." Če se bo namreč izkazalo, da je Bush podatke, ki so mu jih servirale obveščevalne službe, sfriziral, napihnil in zlorabil ter Ameriko zmanipuliral v vojno, ga čaka impičment, pa četudi je to počel v imenu nacionalne varnosti. Nixon je rekel, da je obveščevalne službe zlorabil v imenu nacionalne varnosti - in letel. Brez usmiljenja. In to v času, ko je bila Amerika v vojni - z Vietnamom. Bushu situacije nista olajšala Rumsfeld in njegov namestnik, Paul Wolfowitz, ko sta nedavno arogantno priznala, da je bil načrt za napad na Irak izdelan že dva dni po napadu na WTC, in to v Camp Davidu, v prisotnosti Georgea Busha - ergo, še preden je sploh kdo omenjal kako orožje za množično uničevanje. Vprašanje ni bilo, ali naj napadejo Irak, ampak le še, kdaj ga naj napadejo, takoj ali po Afganistanu, je razkril Wolfowitz in sokolje dodal, da so kasneje orožje za množično uničevanje izbrali iz povsem "birokratskih ozirov" - potrebovali so "razlog, o katerem se bodo vsi strinjali". Nekaj kongresnih komisij je že začelo preiskovati podatke, s katerimi so obveščevalne službe servisirale Busha, toda to zaenkrat še ni Big Story. Čakajte, da na stol za priče pokličejo Rumsfelda, Cheneyja, Powella, Wolfowitza, Condoleezo Rice in druge predsednikove može. Čakajte, da pridejo TV kamere. In seveda - čakajte, da Busheva Big Lie postane Big Story predsedniške predvolilne kampanje.