televizija / Japonski ovinek ni ovinek

Še dobro, da smo živeli in še živimo v državi, kjer nam ni treba gledati sinhroniziranih filmov, ampak smo lahko od nekdaj uživali v pravi glasovni podobi priljubljenih igralcev in igralk. Vsakdo, ki vsaj malo premika televizijske kanale, se lahko bolj ali manj zgraža nad glasovno podobo filmov, ki nam jih ponujajo na nemških, italijanskih in drugih televizijah. Tehnika sicer napreduje in sinhronizacije so res videti že čisto popolno, tako da se praktično sploh več ne loči, ali igralci ne govorijo v svojem jeziku ali narečju, vendar vseeno ostaja neki grenak priokus, če na primer Cameron Diaz govoriči po italijansko ali pa kakšen aristokratski angleški glumac tipa Jeremy Irons zapeljuje kakšno fatalko v nemščini. Nekako ne gre. Da sploh ne govorimo o poljskih in drugih eks-socialističnih kanalih, kjer filme sinhronizirajo tako, da zgolj en moški in en ženski glas bereta skript in tako odigrata vse vloge v filmu. Hudo. Si lahko predstavljate, da bi Branko Šturbej svoj glas posodil Arnoldu Schwarzeneggerju ali pa Jerca Merzel svojega Penelope Cruz?