festivali / Trdnjava, kjer pleše vsa Juga

Grafit Ajde da pobijemo narodnjake pa da živimo ko sav normalan svet natančno opisuje novosadskega urbanega duha, ki je v dneh festivala Države Exit na vrhuncu. Čeprav so opazni ostanki Natovih preletov nad mestom: železobetonski štrclji kazijo reko, ki je pod mostovi opazno umazana, sicer pa bistra. Domačinov to ne moti - na dnevnih izletih v reko in mivko ob njej je to točka, kjer se v toplejši polovici leta zbirajo domačini, na tamkajšnjih odprtih odrih pa nastopajo domači bendi tipa Darkwood Dub. Na orjaški čeri sredi Donave je tudi lokacija festivala Exit - đava oziroma Petrovaradinska trdnjava, ki je že desetletja priljubljen kraj za zabavo mladih Novosadčanov, za njeno obzidje pa naj bi bilo zdaj - v najugodnejših razmerah - mogoče spraviti do 60 tisoč ljudi. Impresivne številke za masivno konstrukcijo, ki jo zaradi varnosti ne povsem treznih obiskovalcev skoraj vsepovsod ogradijo. Kaj je najhujše tam zgoraj na đavi? "Da kdo pade," so izstrelili v štabu organizatorjev. "Obstajajo friki, ki plezajo." Po prvem dnevu je bila v festivalskem časopisu novica o modelu, ki se je šel nočno prosto plezanje. Ko so ga redarji sneli z zidu, jim je pokazal vstopnico. Na vprašanje, čemu je plezal, jim je odbrusil: "Adrenalin, brate, adrenalin."

Razvoj Exita v Srbiji oziroma Vojvodini in pridobitev kultnega statusa se časovno ujema s koncem Miloševićevega obdobja. Novosadski mladinci so poleti leta 2000, sredi mizernih razmer po Natovem bombardiranju, želeli spremembe. Geslo, ki je v rabi še danes, se nanaša na nezdravo okolje: Nismo čakali. Napravili smo kraj po vaši in naši meri. Prvotna ambicija je bila ustvariti prostor, ki bi v Novem Sadu ponudil poletni kulturni program. Od počasnih začetkov z žuri na plažah so prišli do tega, da so kulturne dogodke v poletnih dneh povezovali z angažiranimi protirežimskimi sporočili. "Establishment v tem ni videl grožnje, mladi pa so prihajali," se spominja eden od prvih dveh pobudnikov Exita Dušan Kovačević. "Takrat bi bilo stvar preprosto prepovedati, samo kakšno dovoljenje bi preklicali. Toda nihče ni vedel, kdo smo in kaj hočemo." Bolj ko so se bližale volitve septembra 2000, bolj neposredna so postajala politična sporočila. Nekaj dni pred koncem so se na projekcijah pojavili napisi Gotov je! in druga sporočila Odpora. Na kraju, kjer so takrat zaživeli mladi iz mesta, je v času festivala zdaj kamp.

Slobovemu padcu je sledila srbska družbena katarza, Exit pa se je naslednje poletje ponovil. Organizatorji so se odločili, da bodo izkoristili vse zveze po mestu in Evropi, da naredijo mednarodni glasbeni festival po zgledu Pepsi Szigeta ali Readinga.

Ambiciozni devetdnevni koncept je zdržal naslednji dve leti, v katerih je Exit zaslovel kot največji glasbeni festival na območju nekdanje Juge oziroma jugovzhodne Evrope, saj si ga je obakrat ogledalo več kot 300 tisoč ljudi. Tok sprememb je letos povzročil skrajšanje festa na štiri dni in igranje na močnejša imena iz sveta glasbe. Konkurenca je vse hujša in letos jim je vnaprej nekaj občinstva pobral beograjski Echo fest. "Meni se zdi kot semenj, precej kmetavzarjev," je o novosadski Državi Exit menil mladec iz 80 km oddaljenega Beograda. Na spletnih forumih radia B92 (ki podpira oba festivala!) se je razvila prava mala vojna na relaciji NS-BG, pa tudi Kovačević je bil neposreden: "Že lani nam je Beograd hotel speljati festival, pa ga nato niso izvedli." Dodatne težave organizatorjem povzroča šibka kupna moč domačega občinstva, ki ne bi zmoglo kupiti ekonomsko rentabilnih vstopnic, ki bi sicer veljale 50 namesto zdajšnjih 25 evrov.

Policija trenira strogost

Plaža tam malce niže ob Štrandu v teh dneh oživi bolj kot ponavadi. Mladi, ki se odločijo za kampiranje, sicer ne sodijo med najštevilnejše obiskovalce festivala, na katerem med obiskovalci prevladujejo domačini. V kampu na koncu univerzitetne četrti so sicer poskrbeli za izvirno JNA-poljsko kuhinjo, ki s simpatičnimi cenami (80 dinarjev za pasulj ali golaž s četrtinko kruha) napolni želodce kampistov iz raznih krajev Srbije, Makedonije, Slovenije in Bosne. Poleg mladih iz nekdanje države gostujejo tu še mladi in malce starejši iz različnih držav od Avstrije do Kanade. Na to spodbudno vpliva okolje, ki je ohranilo večdesetnacionalno sestavo - na Exitu se boste resnično težko znašli v težavah zaradi napačnega imena in priimka.

V četrtek popoldan in zvečer so se po osrednji aveniji, ki prek mosta povezuje Petrovaradin z Novim Sadom, valile trume ljudi. Do ozkih uličic mesteca pod gradom so policisti usmerjali vozila in pešce. Domačini, ki so nekaj dni imeli možnost pridobitve večinoma neobdavčljive trgovske prihodke, so že imeli pripravljene plastične posode z ledom in pijačami, pivo se je prodajalo tudi v dvolitrskih plastenkah, med neštetimi izvirnimi neumnostmi s stojnic pa si prišel do obzidja, ob katerem je mrgolelo policijskih značk.

Po umoru predsednika Đinđića se je oblastem in zakonodajalcem dodobra strgalo, v prizadevanju, da bi državo očistili kriminala, pa so - med drugim - udarili tudi po preprodajalcih in uživalcih nedovoljenih substanc. Aprila so za kaznivo razglasili tudi uživanje mamil, denarni kazni pa lahko dodajo tri leta zaporne kazni. Za preprodajalce so predvidene kazni do pet let. Zunaj trdnjave je bilo torej območje povečanega tveganja, vojvodinske cene (na primer žlahtnejše zelenjave) pa je mogoče primerjati z amsterdamskimi. "Niti ni problematično, razen pri vhodu. Če pri tebi kaj najdejo, ti to odvzamejo in te privedejo," je že prvi dan razlagala punca iz tiskovnega središča.

Po vstopu na prizorišče se pri prvem krogu po trdnjavi sploh ne zavedaš dimenzij. Deset odrov s petimi ali več izvajalci na noč ti kmalu vzame voljo do kakršnega koli urnika, po katerem bi se gibal po prizorišču. Dogajanje je dovolj živo in spontano, ozračje pa hipernalezljivo, da mimogrede ostaneš pod kakšnim odrom dlje, kot si želel. Med gibanjem skozi podzemne hodnike trdnjave oziroma Države Exit, Dežele Optimizma, Ljubezni in Harmonije, najdeš še kino pod zvezdami, okrogle mize, foodland, teater ... Tudi stranišč - enako kot drugod po svetu - primanjkuje; dekleta stojijo v dolgih vrstah, fantje se olajšajo ob zidu muzeja.

Na glavnem odru, na katerem so pripravili stotisočvatno ozvočenje, se je nekaj po polnoči pojavil eden izmed vaterpolistov, ki so v Kranju osvojili naslov evropskih prvakov, ter s tremi prsti pozdravil množico. A izlivi domoljubja so bili v drugem planu, glasba pa v ušesih in nogah večine. Trickyjevemu teženju je sledil brazilski stampedo Markyja in XRS-a; do jutra je nekaj tisoč plesalcev dvigovalo oblake prahu. Ko se je tam okoli pol sedme zjutraj zabava končevala, so si na odrih Progressive in DJ Stage tisoči plesalcev natikali sončna očala, policistov pa se že zdavnaj ni nihče več bal. Zvijalo se je skorajda javno. Medtem ko so zgoraj na đavi še rejvali zadnji norci (katerih gorivo je izviralo tudi iz zalog, zakopanih v trdnjavi tedne pred festom), so se ob reki že namakali prebujeni kampisti in domačini, ki so ob reki skoraj hkrati s soncem.

Tisoči

Exit je najbolj priljubljen dogodek v mestu, tako meni skoraj polovica vprašanih domačinov, kot kaže vsakoletna raziskava. Pri tem se organizatorji ne ustavljajo zgolj na domačem trgu, ampak želijo delovati regionalno. "Novi Sad je eno redkih mest, ki lahko zberejo ljudi iz vseh delov nekdanje Jugoslavije, ker se tu vsi počutijo precej bolje kot v drugih mestih," pravi Kovačević.

Ravno večnacionalnost je eden glavnih adutov pri lovljenju sponzorjev, ki naj bi zamenjali sedanje denarne vire, največjo festivalsko težavo.

Po zamenjavi oblasti so se v mestnih pisarnah znašli kolegi exitovcev. Mladi fantje in dekleta so tako dosegli, da se večina sredstev za festival zagotovi iz proračunov: novosadski mestni svet je za organizacijo letošnjega odobril okoli 300 tisoč evrov, kar je enkrat več kot lani, čeprav je bil letos festival pol krajši. Menda je edini resnejši strokovni očitek exitovcem (stari so od 20 do 30 let) škoda na trdnjavi, ki naj bi nastajala zaradi močnih vibracij.

Obiskovalcev spletke iz ozadja ne motijo preveč. Pomembnejši del Exita je zabava, za kar je v štirih dneh poskrbelo več kot 200 nastopajočih. Med njimi tudi nekateri redki slovenski predstavniki. Treba je priznati, da imajo organizatorji dokaj dober nos: Moveknowledgement so imeli pod odrom Balkan Fusion precej zadovoljne cepetajoče publike, ki ni skrivala navdušenja. Slovenski krotilci vinila, Veztax in Vesto na odru Progressive in Illegal Kru na odru Deep, Down & Dirty, so imeli pred seboj polna plesišča.

V štirih dneh si je festival ogledalo okoli 150 tisoč ljudi. Gnečo je zelo težko opisati: v četrtek, ko je bilo tam od 25 do 30 tisoč ljudi, je bilo gibanje in plesanje še mogoče, v petek (35 do 40 tisoč glav) pa se je bilo skoraj nemogoče prebiti iz množice pod glavnim odrom. Sobotna noč je prinesla rekord, 45 tisoč ljudi, kar je - po Kovačevićevem mnenju - letošnji maksimum. "Prihodnje leto gremo na 70 tisoč," je gladko predstavil vizijo novega poletja na đavi.