aktivisti / Prebujena hiša
Del prebivalcev ukinjene Avtonomne cone Molotov zasedel nove prostore
Siniša Gačič
MLADINA, št. 28, 14. 7. 2003

Pred čiščenjem
© Sabina K.
V petek se je končala zgodba Avtonomne cone Molotov. Po nezakoniti akciji rušenja zgradbe na Kurilniški ulici v Ljubljani so Slovenske železnice, leto kasneje, kot je bilo načrtovano, dobile pravno-formalno odobritev izselitve tam živečih posameznikov. Približno dvajset ljudi je v petek ostalo brez leto in pol starega domovanja, številni drugi pa so izgubili svoboden prostor združevanja in neinstitucionalnega delovanja.
Siniša Gačič
MLADINA, št. 28, 14. 7. 2003

Pred čiščenjem
© Sabina K.
V petek se je končala zgodba Avtonomne cone Molotov. Po nezakoniti akciji rušenja zgradbe na Kurilniški ulici v Ljubljani so Slovenske železnice, leto kasneje, kot je bilo načrtovano, dobile pravno-formalno odobritev izselitve tam živečih posameznikov. Približno dvajset ljudi je v petek ostalo brez leto in pol starega domovanja, številni drugi pa so izgubili svoboden prostor združevanja in neinstitucionalnega delovanja.
Ker je bil rok za izselitev edine ljubljanske avtonomne cone znan že dalj časa, je zadnjih nekaj mesecev dejavno potekalo iskanje novega zapuščenega prostora. Nekaj prebivalcev Avtonomne cone Molotov je skupaj s posamezniki, ki prej niso živeli na Kurilniški, maja poskušalo zasesti zapuščeno poslopje v bližini Hale Tivoli. Po nekaj dneh čiščenja dolga leta zapuščene stavbe je skvotarje obiskala in popisala policija. Tri dni zatem so stavbo, ki je dolga leta propadala, obkolili varnostniki varnostne službe G7, gradbeni delavci pa so začeli rušenje, ki se prej dolga leta ni hotelo zgoditi.
Začelo se je iskanje nove lokacije. Mesec kasneje je bila izpeljana zasedba zapuščene hiše na Prulah, kamor so se, kot pravijo aktivisti, vselili prvi teden junija. Ob zasedbi je bila hiša v propadajočem stanju. "Vlomljen je bil vhod z vrta in tudi vsa notranja vrata. V pritličnem stanovanju smo našli spalne vreče, številne plastenke z urinom, kar kaže, da so tu nekaj časa živeli brezdomci," pravi aktivist Matej. Pritlični del hiše naj bi bil zapuščen zadnjih deset let, prvo nadstropje pa naj bi samevalo že kar dve desetletji. "V kuhinji so bili časopisi iz leta 1974, ko smo čistili nekdanjo spalnico, smo na postelji pod odejo našli račko za uriniranje, v omarah so bile od moljev razjedene obleke. Našli in shranili smo celotno dokumentacijo o poslovanju tovarne, ki je v neposredni bližine hiše, katere streha se je zaradi dotrajanosti že delno porušila", opisuje prve dneve čiščenja Matej. Kot nam je zatrdil gospod, ki naj bi bil zadnja leta skrbel za hišo in ne želi biti imenovan, se za stavbo in zemljišče zadnjih 17 let na sodišču pravda pet dedičev. Ljubljanski aktivisti so spoznali dva, ki zasedbi hiše nista nasprotovala. "Ne želimo imeti sporov z lastniki. Želimo se z njimi dogovoriti, da nam, dokler ne vnesejo funkcije v to lastnino, omogočijo, da v njej prebivamo, ustvarjamo in delujemo. Zavedamo se, da je to začasna avtonomna cona." Z drugimi tremi lastniki, ki so hišo pustili propadati zadnjih dvajset let, se aktivisti še niso srečali, zgodil pa se je manjši incident, ko naj bi jim bila oseba, ki se ni predstavila, grozila, da jih bo obiskala v okrepljeni zasedbi, če hiše ne zapustijo v pol ure. Kasneje se ni oglasil nihče več.
"Z aktom zasedbe postane vprašljiv pojem zasebne lastnine - predvsem njena funkcija, ki bi morala biti socialna. Če gre za prazne hiše, lastnina nima nobene funkcije, tedaj zaradi obstoja lastnine propadajo prostori, nam pa sta onemogočena obnova in uporaba teh prostorov. Živimo v času, ko so ljudje brez hiš in hiše brez ljudi. Verjamemo, da bi morala družba skrbeti za izpopolnjevanje potencialov mladih ljudi. Ne želimo biti pasivni opazovalci sveta, ki drvi proti prepadu," pravi Matej, ki nas je kar trikrat opozoril, naj novega avtonomnega območja ne povezujemo z zgodbo s Kurilniške, "poudarjamo, da to ni Avtonomna cona Molotov, ker ta od 11. julija 2003 ne obstaja več. Tisto je bila Hiša na tirih, z vselitvijo v novo stavbo pa se je formiral nov kolektiv, ki le delno vključuje posameznike iz AC Molotov." Koncept hiše se korenito razlikuje od koncepta AC Molotov, saj naj bi bil skvot zaprtega tipa in predvsem bivalni prostor novega, približno petnajstčlanskega kolektiva. Ker je hiša v naseljeni okolici, ne želijo nobenih veselic ali koncertov. "V hiši bo deloval kolektiv Hrana, ne bombe, naredili bomo infoshop, ki bo knjižnica in čitalnica, kjer bo na razpolago alternativna literatura z vsega sveta. Želimo urediti prijeten prostor, kjer se človek lahko usede, kaj prebere, spije čaj ali kavo in nas spozna. V tem prostoru želimo prirejati tudi različna predavanja, diskusije, video- in diaprojekcije. Radi bi naredili delavnice žongliranja za okoliško mladino, čez dan bi lahko za lokalno skupnost organizirali predstave uličnega teatra," pravi Tine, ki še omeni, da v prihodnjih dneh pripravljajo spoznavni dogodek za sosede. "Povabili bomo predvsem sosede, da nas spoznajo, da si ustvarijo realno sliko o tem, kdo smo in kaj počnemo. Želimo predstaviti svoje namene in ustvariti čut solidarnosti, kajti sedanji sistem neoliberalnega kapitalizma ljudi sili v egoizem in medsebojno sovraštvo. Povabili jih bomo na debato, jim mogoče s čim postregli, radi bi jim pripravili tudi krajšo gledališko predstavo, predvsem pa debatirali."
Prvi sosedski odnosi so pozitivni, prodajalka v bližnji trgovinici pravi, da med lokalnim prebivalstvom ni opazila nobenega pritoževanja, mimoidoči sprehajalci radovedno opazujejo nove sosede, ki urejajo vrt okrog hiše. Nekateri jih za urejanje dolga leta zapuščene in zarasle okolice pohvalijo, spet drugi le nemo zrejo v delovne ljudi drugačnega videza. "Ena soseda nam je prinesla pijačo in hrano za pse, druga soseda starejših let nam je ponudila jogije. Očitno je čut solidarnosti pri nekaterih ljudeh še prisoten, zato zaupanje še ni izgubljeno," optimistično zatrjuje Matej.
Z varuhi reda za sedaj ni bilo nobenih težav, policija jih je že obiskala in popisala, "glede na slabe izkušnje iz preteklosti je ravnala korektno. Stik s policijo je v redu, saj ni nobene potrebe po sporu." Naj tako ostane čim dlje, saj tudi slovenska ustava v 67. členu pravi, da "zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija". Dediči stavbe, kjer je novi prulski skvot, lastnini niso zagotovili nobene od treh, v ustavi omenjenih funkcij. Z vselitvijo samoorganiziranega angažiranega kolektiva je lastnina dobila funkcijo in morda socialno-kulturna zasedba hiše ne bo večji problem kot njeno dolgoletno propadanje. Vsaj dokler se lastniki po dvajsetih letih ne odločijo, da bodo s svojo lastnino storili kaj funkcionalnega.
povezava