narava / Ognjeni zublji železne ceste

Na poti v Lipico je ob železniški progi ogenj napredoval s hitrostjo okoli meter zemljišča na minuto. V hipu je od zelenega grma ostal le vejasti okostnjak. Ogenj je s sunkom vetra preskočil nizko kamnito pregrado in se nevarno približal železniški progi, po kateri je ravno tisti hip peljal vlak s cisternami nečesa na videz zelo vnetljivega. Gasilcev pa ni in ni bilo. Dvajset minut po klicu na 112 sta se v rdeči ladi nivi pripeljala od znoja bleščeča mladostnika, ki sta na hitro pogledala prizorišče in odpeljala naprej. Hitela sta, ker je ta dan Kras gorel na več krajih. Iskre z lokomotive muzejskega vlaka so na obeh straneh železniške proge med Štanjelom in Branikom zanetile bliskovit ogenj. "Najpogostejši vzrok požarov na Obali, še več primerov je na sežanskem območju, je iskra z vlaka. Zavorne cokle so pregrete, okrog železniške proge je zaraščeno in se hitro vname," je dejal nekdanji poklicni gasilec s petnajstletnimi izkušnjami, danes pa poveljnik Obalne gasilske zveze Darko Bonin. Kritike na račun vzdrževanja železniške proge iz gasilskih vrst so zajetne. "Uporabniki prostora bi morali poskrbeti za lastno varstvo - železničarji so že davno obljubili posebno cisterno, ki naj bi omogočila dovoz vode na gorečo lokacijo, pa nič od tega," je dejal predsednik Gasilske zveze Zgornje Vipavske doline Ivo Krušec.