cerkev in homoseksualnost / Vsi enakopravni, vsi verni

V katoliški cerkvi vre. Tokrat so razlog istospolno usmerjeni. Anglikanska cerkev je v šoku, ker je gejevski aktivist Peter Tatchel zaradi minulih dogodkov v zvezi s homoseksualnim kanonikom Jeffreyjem Johnom s protestom prekinil vrhovno sinodalno zasedanje, v ostali svetovni javnosti pa odmeva poziv Vatikana k zanikanju osnovnih pravic istospolno usmerjenih. Dvanajst strani dolg dokument je osebno odobril sam papež Janez Pavel II., podpisal pa kardinal Joseph Ratzinger. Napisan pa ni v istem duhu kot odločba vrhovnega evropskega sodišča v Strasbourgu, kjer so sodniki določili smernice za civilizirano obnašanje v novi združbi držav. V primeru Avstrijca Sigmunda Karnerja so odločili, da je bil ta žrtev diskriminacije, saj so ga po smrti svojega dolgoletnega partnerja vrgli iz stanovanja. Napotila uradne rimskokatoliške cerkve so nedvoumna v tistem delu, ko nalaga vsem kristjanom, naj se odločno uprejo poizkusom, da bi se odpravila diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti in se istospolnim zvezam priznale vsaj nekakšne minimalne osnovne pravice z možnostjo registracije zvez. Države, ki dovolijo tudi posvojitve otrok takšnim zvezam, pa tako ali tako preštejemo na prste ene roke.

Dokument z naslovom Razmislek o predlogih za pravno priznanje zvez med homoseksualnimi osebami, ki ga je pripravila sama kongregacija za doktrino vere, se večinoma ukvarja s homoseksualnostjo in z družino. Uvodoma razloži, da je homoseksualnost problematičen moralni in socialni fenomen celo v državah, kjer jim niso podeljene nikakršne pravice, kaj šele v tistih, ki so zakonsko uredile zadeve tako, da istospolno usmerjeni lahko uradno registrirajo zvezo. Zaradi zaskrbljenosti škofje že pripravljajo specifične intervencije, primerne različnim situacijam po svetu, katerih cilj bosta zaščita in promocija dostojanstva poroke kot "temelja družine in stabilnosti družbe". Predvsem pa pozivajo ne le krščansko usmerjene politike, temveč tudi vse ljudi s krščansko zavestjo, naj ostro nasprotujejo možnosti uvedbe istospolnih porok in se pridružijo kampanji proti istospolnim zakonskim zvezam. "Tisti, ki se premaknejo s tolerance k legitimizaciji specifičnih pravic za sobivanje s homoseksualnimi osebami, morajo biti opomnjeni, da je odobritev ali legalizacija zla nekaj povsem drugega kot toleriranje zla."

Etično gledišče je še bolj poudarjeno v poglavju, ki govori o razumskih razlogih zoper možnost legalne ureditve homoseksualnih zvez, kjer pisci ocenjujejo, da je civilno pravo nekaj manjšega in bolj omejenega kot moralno pravo, ki ga ima seveda v primatu uradna institucionalna rimskokatoliška cerkev s sedežem v Vatikanu. "Homoseksualne zveze so pomanjkljive v smislu bioloških in antropoloških elementov zakona in družine, ki so razumska podlaga, da bi jih legalno priznali." Prav tako ni nikakršne podlage za to, da bi bile istospolne zveze vsaj malo skladne z božjim načrtom o zakonski zvezi in družini, še pojasni dokument. "Pravno priznanje homoseksualnih zvez ali njihova postavitev na isto raven, kot je poroka, ne pomeni le odobritve deviantnega obnašanja, ki ima za posledico, da to obnašanje postavi za model v sodobni družbi, ampak bi priznanje spodkopalo tudi vrednote, ki pripadajo skupnemu nasledstvu človeštva. Cerkvi ne sme spodleteti pri branjenju teh vrednot, za dobro moškega in ženske in za dobro družbe kot take."

Protestni izpis

Pojasnila iz dokumenta so nemudoma razdelila javnost in še sam ameriški vrhovni poveljnik George W. Bush je hitel pojasnjevati svoje stališče, v katerem ni pozabil poudariti, da je družina strpnosti navkljub vseeno nekaj najsvetejšega. Papir pa je nekako sovpadel tudi s slovensko debato o možnosti registracije partnerske skupnosti partnerjev istega spola in registracijo društva DIH - Društva za integracijo homoseksualnosti. Član društva je tudi Mitja Blažič, ki je proti uradnim vatikanskim stališčem protestiral z izstopom iz rimskokatoliške cerkve, čeprav, kakor mu je pojasnil Blaž Jezeršek, vodja kabineta nadškofa Franca Rodeta, to skorajda ni mogoče: "Na kabinet ljubljanskega nadškofa ste se obrnili s prošnjo za navodila v zvezi z izpisom iz institucionalne Cerkve. Najbrž imate pri tem v mislih katoliško Cerkev. V zvezi s tem sem Vam dolžan povedati, da se iz Cerkve ne da izpisati, ker velja krst, s katerim ste postali njen član, za neizbrisno znamenje. De facto pa članstvo preneha, ko človek prekine stike s Cerkvijo oz. od nje ne zahteva in ne pričakuje, da bi ga ta tretirala kot vernika. Največ, kar lahko v smislu 'izpisa iz Cerkve' storimo, je, da se v rubriki 'Opombe' pri zaznamku o Vašem krstu zapiše, da ste izrazili željo po izstopu iz Cerkve. Zato bo najbolje, da se s tako prošnjo obrnete na župnika župnije, kjer ste prejeli krst. Kljub temu Vam svetujemo, da o tej odločitvi še enkrat premislite, saj pomeni radikalno prekinitev vseh odnosov s Cerkvijo, kar vključuje tudi pravico do prejema kakršnihkoli zakramentov ali zakramentalov: npr. cerkvena poroka, cerkveni pogreb."

Odgovor Mitje vseeno ni prestrašil in po navodilu je poslal izpisnico še župnijskemu uradu v Vipolžah in kot glavni razlog navedel spodbujanje diskriminacije istospolno usmerjenih. Sam pravi, da je odločitev za izstop iz RKC zorela vsaj dve leti, pred dnevi izdan dokument pa je bil dokončni povod, da namero uresniči. "Nočem namreč biti član organizacije, ki prezira več kot 50 milijonov žrtev virusa hiv in ki kljub temu, da bi lahko preprečila nove okužbe in nove mrtve, še vedno prepoveduje uporabo kondomov in ostalih oblik zaščite (razen vzdržnosti). Nočem biti član organizacije, ki že stoletja zagovarja in spodbuja, med drugim, diskriminacijo istospolno usmerjenih, ki jih je v preteklosti na stotine tudi sežgala in obesila. Nočem biti član institucije, ki z manipuliranjem okrog človeku najbolj intimne teme, spolnosti, s tabuiziranjem, vnašanjem strahu in moralne panike preprečuje dostojno življenje in peha v stisko na milijone ljudi po vsem svetu." Zaradi takšnih razlogov bi se izpisal iz vsake organizacije, sploh iz tiste, v katere vrste ni bil vključen z lastnim soglasjem. Cerkev se po njegovem mnenju požvižga na državno in družbeno ureditev, ko pridiga o kršenju ustave, ki zagotavlja enake pravice ne glede na narodnost, raso, spol, jezik ... Cerkvi očita tudi, da je z zadnjim katekizmom še enkrat pokazala, da ostaja pri svojih okostenelih stališčih: "Ne zmeni se za ugotovitve Svetovne zdravstvene organizacije, ki je že pred več kot desetimi leti homoseksualnost črtala s seznama duševnih bolezni, ne zmeni se za številne študije, ki so dokazale, da v istospolnih družinah odraščajoči otroci niso v ničemer prikrajšani v primerjavi z njihovimi v raznospolnih družinah odraščajočimi vrstniki. Ne zmeni se za številne mlade, ki si, pahnjeni v stisko zaradi spolne usmerjenosti in zatirani od institucije, ki bi jim morala nuditi oporo, vzamejo življenje. Prav cinično je usmiljenje Cerkve, ki trdi, da se gejev, lezbijk, biseksualcev in transseksualcev ne sme obsojati, pač pa jim pomagati." Še bolj groteskno je, da nestrpna stališča prihajajo iz institucije, ki je sama polna istospolno usmerjenih. "Tudi sam sem v pomanjkanju strahu pred seboj in življenjem nekoč hotel postati duhovnik. Obsojam takšno trpinčenje ljudi in sem trdno prepričan, da je vsak človek upravičen do dostojnega življenja in spoštovanja človekovih pravic."

Mnenja drugih

Ker je za vernike bolje, da se ne vtikajo v interpretacijo Svetega pisma ali napotkov vrha rimskokatoliške cerkve, smo želeli pojasnilo o tem, kaj pomeni dokument, od same ljubljanske nadškofije, vendar se je telefon na številki, kamor nas je napotil operater, oglašal v prazno. Zato pa je bila bolj zgovorna predstavnica Škuc LL Nataša Sukič, ki se čudi cerkveni kontradikciji, ko med tem, ko se sklicuje na naravno pravo, sodeluje v družbenem konstruktu realnosti. Ker uradna cerkev zanika temeljne pravice istospolno usmerjenim, Škuc LL absolutno zavrača koncepcije RKC, ki s sodobnostjo in tretjim tisočletjem nimajo nobene zveze. "Cerkev se tako ali tako preveč vmešava v aktualne družbene zadeve, saj bi morala biti ločena od države in kot taka naj ne bi posegala v posameznika." Sklicevanje na pravice otrok pa je po mnenju lezbične sekcije manipulacija, ki pride na vrsto, ko vsi ostali argumenti odpadejo. Dvojno moralo kaže RKC s tem, da govori o delovanju za dobro človeka, hkrati pa izključuje posameznika s poseganjem v osnovne človekove pravice, ko mu ne dovoli odločati o lastnem telesu.

Podobnega mnenja je tudi Miha Lobnik iz Društva prijateljev Legibitre, ki je prepričan, da je razprava o enakopravnosti, skozi določeno moralno optiko, ki jo narekuje ena od religioznih dogm, neokusna in v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države. "Življenje državljanov in državljank ne more biti predmet 'božjih načrtov', in če se cerkev želi še naprej vtikati v življenja vseh ljudi, tvega odpor, ki se pojavi vedno, kadar se dogaja kaj podobnega. Prav tako je neokusno predpisovati 'smernice' na tem področju, medtem ko v svojih vrstah ta ista RKC na primer ni sposobna urediti vprašanja zlorab mladoletnih oseb." Poziv politikom pa komentira z ugotovitvijo, da so ti predstavniki državljank in državljanov, ne pa "vatikanske kurije", zato jih tovrstna navodila nedvomno spravljajo v precej neprijetni položaj, saj bi volilci/ke začutili, da ne zastopajo njihovih interesov, temveč se uklanjajo neki cerkveni avtoriteti. "Zdi se, kot da RKC dvomi o njihovi sposobnosti racionalne presoje in jim zato daje tovrstna napotila. Evropski razvoj je jasen in RKC se mu nestrpno in trdovratno skuša upreti. Če upoštevamo inkvizicije, grmade, ne nazadnje tudi požig prvih slovenskih knjig sredi Ljubljane pred 400 leti ter podobna zgodovinska dejstva, vse skupaj ni toliko novo. Marsikaj slabega so že storili v imenu 'naravnih moralnih zakonov', kakor so svojo ideologijo sklenili imenovati v RKC." Zato se je sodobna družba znašla na zgodovinskem prepihu, kjer se bodo ljudje morali odločiti, ali bodo pristajali na verski ekstremizem. "Nam bo življenje torej (ponovno) dirigirala sveta stolica ali smo to fazo končno že prerasli?"

Od slovenskih parlamentarnih strank se je na vatikanski dekret odzvala le ZLSD, ki ocenjuje, da apel zbuja skrb in da je nestrpen, ker odreka pravico do enakosti pred zakonom. Slovenski cerkveni predstavniki molčijo, zgovoren je edino duhovnik Tomi Roškarič, ki je želel spregovoriti že na letošnji paradi ponosa, a se je zadnji hip odločil, da tega ne bo storil. Mogoče so k temu pripomogla tudi mnenja, kot je bilo tisto na spletnem forumu RKC, ko je pater Branko Cestnik, ki s svojo moralnostjo razveseljuje bralce Družine, zapisal: "Če pa to storiš, se bom osebno zavzel za sankcije proti tebi. Homoseksualnost ni združljiva s katoliškim naukom o človeku in spolnosti. Duhovnik, ki jo javno zagovarja, gre proti svoji Cerkvi. Če se proti njemu ne ukrepa, se daje potuho tudi za druge oblike kršenja celibata." Malo več strpnosti do drugačnosti je ob vatikanskem razglasu pokazal Tomi, ki ocenjuje, da v dotičnem dokumentu cerkev ni storila koraka naprej k razumevanju homoseksualnosti. Zato izraža "zaskrbljenost nad nič kaj strpnimi izjavami, ki v resnici spodbujajo bolj k nestrpnosti. Dokument politikom v vest nalaga odgovornost glasovanja proti zakonom, ki bi naj zagotavljali ljudem ne večje, ne posebne, ampak enake pravice. Torej kristjani bi morali nasprotovati zakonom, ki bi naj preprečevali krivično zapostavljanje, zakonom, ki izhajajo iz načela, da so pred Bogom vsi ljudje enaki (enakega dostojanstva)." Ta izrazito negativni naboj so zaznali že ameriški škofje, ki so z izjavo želeli ublažiti glavni poudarek dokumenta iz "PROTI legalizaciji" in ga spremenili v mehkejšo varianto "ZA družino" in ga s tem priredili za ameriško, demokracije vajeno uho. "Gotovo je, da dokument ne ponavlja samo v novi obliki starih stališč Cerkve, ampak gre pravzaprav za novo doktrino, ki je v demokratičnejšem katoliškem svetu že vzdignila in še bo - veliko prahu - in s katero se menda ne bi strinjal niti g. Štuhec, ki je v eni od številk Mladine izjavil, da 'ne bi imel ničesar proti, če bi se na nivoju dedne in drugih zakonodaj, ki urejajo materialne pogoje skupnega bivanja (istospolno usmerjenih), stvari podobno uredile kot za vsakega drugega'."