zda / Nora invazija na Kalifornijo

Rolajo se zlati časi za film, predvsem za resne, poglobljene, geopolitične akcijske filme - akcijski junaki bi lahko imeli več dela kot kdajkoli. Vzemite Arnolda Schwarzeneggerja, ki se je zadnja leta brezciljno poniževal v akcijskih filmih, v katerih je lovil bodisi Antikrista ali pa sebe (svoj klon). Zdaj, v tretjem Terminatorju, ki mu je vrgel 30-milijonski honorar, lovi neuničljivo bejbo, ki precej bolj avansirana od moških, tudi od njega. Rad bi jo spravil nazaj v kuhinjo. V preteklost. Da je vojna spolov pomembnejša od drugih vojn du jour, je kakopak le sprenevedanje - veliki Arni bi lahko dobil vse Busheve vojne, če bi le hotel. In pri tem mu niti ne bi bilo treba na avtentične lokacije.

Tem za akcijske filme se ne manjka. Recimo: Arni bi lahko očistil Afganistan in pokazal, da je bil angažma Nata povsem nepotreben. Lahko bi očistil Irak in pokazal, da je bil povsem nepotreben angažma poljskih vojakov. V imenu populizma bi lahko vključil tudi krajšo digresijo, v kateri bi razkrinkal cinične in skorumpirane Busheve korporativne kompanjone, ki so ugrabili "vojno proti terorju", jo priredili svojim naftnim interesom in s tem ogrozili ameriško nacionalno varnost ter zanemarili lov na al-Kajdo. Če pa bi se hotel malemu človeku res prilizniti, bi namočil še razvpito investicijsko družbo Carlyle, katere najbolj slavno podjetje, United Defense Industries Inc., je v šestih letih naraslo za 666 %. Same šestice, huh - Arni bi lahko končno rekel, da je ujel Antikrista. In če bi svoj resni, poglobljeni, geopolitični akcijski film naslovil Axis of Evil, bi bil čudovito dvoumen, kar pa je itak značilnost vsake prave umetnosti.

A to še ni vse. Samo pomislite, lahko bi zmlel tipe, ki so zrežirali izbruh virusa "zahodnega Nila", kar bi ga spontano - in v tem bi bil twist! - pripeljalo do Sadama Huseina in Fidela Castra, ki sta menda povezana s tem izbruhom, o katerem bi vedele več povedati ptice selivke, Castrovo tajno orožje. Kakšen finale! Arni dobi obe veliki vojni hkrati - "vojno proti terorju" in "vojno proti komunizmu"! In seveda, nujno bi se moral udeležiti čiščenja Liberije, tudi zato, da bi preprečil potencialno vrnitev izgnanega predsednika Charlesa Taylorja, safari warlorda, ki je ob ceremonialnem odhodu - in ob ameriških ladjah na obzorju - dahnil: "I will be back!" Arni bi imel kaj replicirati.

Kalifornijski sen

Veliki Arni, 56-letni republikanec, bi lahko igral v vseh teh filmih, ki bi mu kariero podaljšali vse tja do šestdesetih, morda celo sedemdesetih, toda ne - odločil se je, da bo raje igral guvernerja Kalifornije. In to dobesedno, ne le figurativno: Arnold Schwarzenegger se je odločil, da bo igral kalifornijskega guvernatorja Arnolda Schwarzeneggerja. Da bo torej postal public servant. Ko je 6. avgusta v talk-showu Jaya Lena (The Tonight Show), ki je imel tisti večer rekordne ratinge, končno tudi direktno, osebno in uradno najavil svojo kandidaturo za guvernerja Kalifornije ("I am going to run for Governor of the state of California"), se ni stresla le Kalifornija, ampak kompletna Amerika. Arnijeva kandidatura je povzročila pravi tektonski premik: vsi so se obrnili, trznili, kriknili "Oh, končno" in pozabili na Busha, vojne, orožje za množično uničevanje, nigerski uran, kongresne preiskave in recesijo, pa četudi se je že mesece govorilo in špekuliralo, da bo Arni kandidiral. No, razlika je v tem, da je to zdaj rekel tudi sam - zdaj je bilo uradno. Ne pozabite, da Američani vedno takoj napihnejo špekulacije, ki kakega mega zvezdnika povežejo s potencialnim vstopom v politiko. In ne pozabite, da se rado zgodi, da špekulacije ostanejo le špekulacije - leta 2000 so vsi grosistično špekulirali, da bo Warren Beatty kandidiral za ameriškega predsednika, a potem iz tega ni bilo nič, če seveda odštejemo vsesplošno razočaranje, ko je ignoriral voljo ljudstva in klice medijev, vedno razpoloženih za "dobre štorije".

In Beatty, dolgoletni navijač demokratske stranke, je bil "dobra štorija". Arni, Terminator the Republican, nič manj, pri čemer ni praktično nikogar zmotila neresnost in neobveznost kraja, na katerem se je "izjasnil", hočem reči - nikogar ni zmotilo smešno, že kar absurdno dejstvo, da je svojo politično kandidaturo uradno napovedal v povsem neobvezni, neresni, zabavno-razvedrilni oddaji, v talk-showu Jaya Lena, ne pa v kaki resni politično-informativni oddaji, kar je približno tako, kot bi jo napovedal v tretjem Terminatorju, pač nekje vmes, recimo med visenjem na škripcu in sodnim dnem. Lahko si rečete: nič, očitno si je hotel zagotoviti možnost častnega umika. In lahko si rečete: ha, skušal se je izogniti resnim, zoprnim, strupenim, niti malo trivialnim, kaj šele zabavnim vprašanjem, ki bi jih fasal v kaki bolj profilirani informativno-politični oddaji, navsezadnje, leta 2002 ga je od kandidature za guvernerja Kalifornije odvrnil članek v filmski reviji Premiere, ki je popisal njegove skoke čez plot. A po drugi strani - kot kažejo javnomnenjske raziskave, velik odstotek Američanov večino informacij dobi prav v zabavnih talk-showih. Razlika med politiko in entertainmentom se je v zadnjih letih tako stanjšala, da Arni ne prihaja kot znanilec konca sveta, ampak kot znanilec konca politike, še huje, kot glorifikacija tega konca.

Zakaj je Arni zdaj nenadoma skočil v akcijo? Za začetek, 7. oktobra bo kalifornijsko guvernersko mesto po vsej verjetnosti prazno - in Gray Davis, sedanji guverner, demokrat, fan smrtne kazni, mojster v zbiranju predvolilnega kapitala (za zadnjo guvernersko kampanjo je zbral 77 milijonov dolarjev!) in sovražnik Busheve "energetske mafije", ne bo ponovno kandidiral. Iz preprostega razloga: ker ga bodo verjetno odpoklicali. Bolje rečeno, prebivalci Kalifornije se bodo 7. oktobra na predčasnih volitvah odločali dvofazno: v prvi glasovnici jih čaka vprašanje, če se strinjajo z odpoklicem guvernerja Davisa (obkrožili bodo da ali ne), na drugi pa spisek guvernerskih kandidatov - enega bodo obkrožili. In če bo Davis z voljo večine odpoklican, bo novi guverner tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov. Ironično: ker bo na spisku ogromno kandidatov, skoraj 250!, in ker bodo drug drugemu žrli glasove, se utegne zgoditi, da bo za zmago dovolj že 15% ali pa celo le 10% glasov. Morda še manj. Farsično, ne. Groteskno. Potrebnih bo tako malo glasov, da lahko zmaga al-Kajda.

Malo verjetno je, da bo 60-letni Davis preživel ta total recall. Ni se ga namreč zaman oprijel vzdevek Grey Davis - Sivi Davis. Republikanci - pa ne le republikanci - mu očitajo, da je mastno zamočil, da je Kalifornijo zavozil in ugonobil, da jo je pahnil v hudo fiskalno agonijo, v proračunsko brezno, v energetsko krizo, oh, in v kaos, zadolženost, recesijo, revščino. Da ga republikanci rušijo zaradi "finančne neodgovornosti", je absurdno - zakaj potem ne odpokličejo Busha? Iz istega razloga! Davis je zahtevo po svojem odpoklicu, ki jo je z bajno in agresivno kampanjo prilobiral Darrell Issa, republikanski magnat, sicer kongresnik libanonskega rodu (iz svojega žepa je za peticijske podpise potegnil skoraj 3 milijone dolarjev!), razglasil za "republikansko zaroto", obenem pa oznanil, da se bo boril kot "bengalski tiger". Ne da mu bo to kaj prida pomagalo - sondaže kažejo, da bo 7. oktobra padel in da svojega štiriletnega mandata ne bo končal. Da bo torej odpoklican - prvi guverner kake ameriške zvezne države po letu 1921!

Če ima Gray Davis Kalifornijo proti sebi, pa ima Arni - vsaj po sondažah sodeč - Kalifornijo na svoji strani. In to z velikim naskokom: če bi bile volitve danes, bi mu svoj glas dalo 42 % volilcev. Bistveno več kot konkurentom, ki se zdaj množijo kot gobe po dežju. Specifično, divje, histerično in že kar karnevalsko so se začeli množiti v trenutku, ko je svojo kandidaturo najavil Arni. Hja, Arni je bil trigger: dodaš vodo in začnejo se razmnoževati! Guvernerske kandidature je vložilo 247 oseb, med katerimi najdete republikanskega magnata Billa Simona, bivšega komisarja bejzbolske lige in organizatorja olimpijskih iger v Los Angelesu Petra Ueberrotha (republikanca, maskiranega v neodvisnika), gnevno kolumnistko Arianno Huffington, nekdanjo konzervativko, zdaj "progresivno" populistko in potencialno kandidatko združene levice, zelenega Petra Cameja, razvpitega Larryja Flynta, lastnika porno revije Hustler, še enega igralca, Garyja Colemana, pa porno starleto Mary Carey, komika Dona Novella, TV scenarista, lastnika mreže diskontnih tobačnih štacun, lovca na glave, železničarja, neko stoletnico, električarja po imenu Michael Jackson in hoh, famozno Angelyne, nesojeno igralko, ki v Hollywoodu že leta zaman in neuslišano išče vloge, tudi s pomočjo samooglaševanja na dragih billboardih. Ni problema - za kandidaturo potrebuješ le 65 podpisov in 3.500 dolarjev. To je vse. Mnogi kandidirajo iz protesta - ker so proti odpoklicu, ker se jim zdi odpoklic še en ultradesničarski, bušistični atentat na demokracijo (Davis je bil izvoljen šele lani novembra!) in ker v odpoklicu vidijo reprizo dobro znanega floridskega volilnega puča, ki je v Belo hišo pripeljal Busha. Dobro leto pred predsedniškimi volitvami skušajo republikanci z rušenjem demokratično izvoljenega guvernerja ugrabiti Kalifornijo, deželo z največ elektorskimi glasovi (55).

Kalifornijski poker

Tako veliki filmski zvezdniki, kot je Arni, praviloma ne kandidirajo za tako visoke politične funkcije. Ronald Reagan je sicer postal kalifornijski guverner in ameriški predsednik, toda bil je le minorni zvezdnik, Clint Eastwood je velik zvezdnik, toda postal je le župan Carmela, malega kalifornijskega mesta, George Murphy pa se je prebil v senat, ko se ni več nihče spomnil, da je bil nekoč igralec. Toda če se je na guvernersko pozicijo prebil Jesse "The Body" Ventura, rokoborski as, potem bi se lahko tudi Arni - Jesse je v akcijskih filmih, ki jih je pilotiral Arni (The Running Man, Predator), itak le statiral. Ne, Arni ni brez šans.

Prvič, politik potrebuje karizmo - da je Arni karizmatičen, ni dvoma. Če ni on, potem ni nihče. Drugič, politik mora obvladati javno nastopanje, ne sme imeti treme in ne sme se bati kamere - Arni nima problemov niti z nastopanjem niti s tremo niti s kamero. Še več, kamera ga ljubi. Tretjič, politik, še posebej kandidat za tako visoko in prestižno politično funkcijo, mora imeti za sabo uspešno kariero - Arni jo ima. Resda filmsko, toda globalno. Hja, uspel je povsod - kot Nike, Coke in Levi's. Četrtič, politik mora biti umetnik v pritegovanju pozornosti in mojster samopromocije - Arni je natanko to. Narcis in magnet. Med njegovo predvolilno kampanjo in promocijo filma ne bo razlike. Petič, politik mora biti po malem tudi igralec in entertainer - da je Arni igralec, vedo celo najmanj cinefilski reševalci križank. Da bo treba njegove TV nastope opremiti s podnapisi, je plus - kar bo rekel, bo vedno tudi napisano. Šestič, politik mora obvladati medije - ni kaj, Arni je medijski človek. Novinarji kupijo, kar reče. Še več, novinarji uživajo v njegovi družbi. Ko je pred časom britansko TV reporterko AnnoRichardson trepljal po joških in riti, je bejba njegovo "totalno neprofesionalno" obnašanje reklamirala šele po intervjuju.

Sedmič, politik, še zlasti politik, ki se rine za guvernerja tako unikatne dežele, kot je Kalifornija, mora imeti bogate politične izkušnje - in Arni jih ima. Kot veste, se je pred leti priženil v dinastijo Kennedy, ki je za Ameriko in demokratsko stranko prelila kri (in to dvakrat!), specifično - poročen je z Mario Shriver, novinarko TV mreže NBC in pisateljico, hčerko Eunice Kennedy (ja, sestre "Dead Kennedys") in Sargenta Shriverja, nekdanjega podpredsedniškega kandidata. Kar ni mala stvar. Dalje, ko je bil predsednik stari Bush, je bil Arni njegov "minister" za fizkulturo. In končno, Arni je vedno sedel na republikanskih predvolilnih konvencijah, v častni loži, kot neke sorte maskota in dokaz, da je "z nami" tudi Hollywood - to, da se je v svoji dolgi pop karieri fotografiral z vsemi ameriškimi predsedniki po Richardu Nixonu, pa je le bonus.

Osmič, politik mora biti odločen - da je Arni odločen, vemo. Iz filmov, huh. Ali pa so bili tisto njegovi dublerji? Devetič, politik mora sloveti po trdem delu - vsekakor, poglejte Arnijeve mišice. Arni = Body. Če bo treba, se bo depiliral. Desetič, republikanec, ki hoče zmagati v Kaliforniji, mora biti bolj liberalen od teksaškega demokrata - Arni je za splav, za pravice istospolnih (tudi za poroko!), za kontrolo orožja in za varovanje okolja, kar pomeni, da glasov skrajne republikanske desnice ne bo dobil. Enajstič, politik mora obvladati poker - Arni, dvojček Dannyja DeVita, zbiralec umetnin in nekdanji prijatelj Andyja Warhola, je prvo partijo pokra očitno že odigral, ko je blefiral, da "iz družinskih razlogov" ne bo kandidiral. Bolje rečeno: ker se je pretvarjal, da ne bo kandidiral, je senatorka Dianne Feinstein, edina konkurenčna demokratka, mislila, da res ne bo kandidiral, zato je tudi sama odstopila od kandidature, kar je Arni tudi hotel. Ker ne more računati na glasove konzervativnih republikancev, ki so ga že začeli šikanirati (tudi Bush ga ni podprl!), bo pač skušal pobrati demokratske glasove. Dvanajstič, ameriški politik mora biti sukus ameriškega duha - Arni je imigrantski self-made man, ki je ujel american dream in postal success story.

In končno, politik mora imeti izkušnje z ilegalnimi substancami - v filmu Pumping Iron (1977), slovitem dokumentarcu o bodybuilderjih, se vidi, da Arni kadi džoint. In ko so film lani reprizirali, ni tajil, da je tudi inhaliral. Hej, tip kandidira v Kaliforniji, ne pa v Teksasu.