fetiši / Visoke pete, nizke strasti

Življenje ima svoje male bonuse, bi rekel Jeremy Irons. No, v Ljubljani pri 36 stopinjah Celzija to seveda ni načrt za eliminacijo sitnega detektiva Johna McClana, marveč srebanje woodpeckerja in puhanje kakšnega milejšega, ročno zrolanega tobačnega izdelka dominikanskega izvora v Knafljevem prehodu. Zakaj ravno v Knafljevem prehodu, ne pa denimo na Trubarjevi, kjer v pregrešno udobnih stolčkih kafičev žepnega formata gnezdi kopica zanimivih, široko razgledanih mladeničev, s katerimi bi lahko v nedogled razpravljal o življenju, vesolju in sploh vsem? E, prav zato, ker omenjeni fantje v povprečju 3,5 minute po tem, ko izmenjamo pozdrave, vzajemne pohvale za delovne uspehe, obvezne dovtipe ter naročimo pijačo, iz aleksandrijske knjižnice življenjskih izkušenj potegnejo edino temo, ki me zanima manj kot poetika manieristične nadgradnje nacionalne substance v Slakovem videnju lika in dela največjega slovenskega pesnika. To je šport. Konkretno fuzbal. Kako naj tvorno sodelujem v debati s fanatiki, ki za zadnjega žogobrcarja iz tretje ali četrte slovenske lige vejo, ali uporablja dvo ali troslojni toaletni papir, in ti v primeru sence dvoma postrežejo še z barvo, znamko in grosistično ceno tega papirja? Eh.

Presežno vrednost pasenja zijal v Knaflju gre pripisati tudi najdražjemu fastfudu v mestu, kamor v pomanjkanju boljših, okusnejših in privlačnejših lokacij, bojda bolj iz eksibicionističnih kot iz gastronomskih vzgibov, na paštice in podobne hitro pripravljene prigrizke testenega izvora rad zavije prestolnični hohštapleraj kulturno žurnalistične oziroma poslovno politične provencience. In oni dan se je analitičnemu umu, naklonjenemu erekcijam, eksibicijam in ejakulacijam tukajšnjega utripa vsakdanjosti, na promenadi med Slovensko in Wolfovo ponujal zanimiv komparativistični prizor.

Iz smeri prestižnega obrata družbene prehrane je v butičnih salonarjih z visoko peto, opravljena v brezhiben hlačni kostim sive barve, sešit po meri in zadnjih modnih zapovedih, brez dvoma v svetovno znani delavnici vplivne blagovne znamke, z groteskno okornostjo vsa zgrbljena in utesnjena štorkljala ena tistih gospa, ki jih tukajšnji tisk družinsko gospodinjskega profila v družabnih kronikah prodaja kot imperativ elegance, stilistične prefinjenosti in serijsko najbolje oblečene Slovenke. V podaljšanem trenutku moje observacije se mi je medijsko eksponirana gospa zasmilila v dno duše. Poteze obraza pod sloji brezhibnega mejkapa so risale odsev grobo potlačene želje, češ kraljestvo bi dala za mehke adidaske in udoben šuškavac, a kaj, ko bi to moji javni podobi zadalo smrtni udarec.

Istočasno je sodobni stilski mučenici nasproti prihajala neka anonimna, a tipična "dama širozga srca", kot je to nekoč z vso libidinalno briljanco upesnil Pero Lovšin. Ženska, ki zna biti ženska zrelim štiridesetim navkljub. Ženska, ki nasvetov, kje mora biti oprijeta, prirezana, dekoltirana ter drugače razkrita, ne nabira v Trendu, ampak v domačem ogledalu. Tako njena poletna obleka kot njene visoke pete so bile prej konfekcijski produkt kot dizajnerski artefakt, toda oboje, še posebej tiste strupene sandale z vrtoglavo visoko peto in paski, ki so objemali njena čvrsta meča, je nosila z ubijalsko mešanico elegance in suverenosti, ki bi ji jo lahko zavidale trideset let mlajše bejbe. Jebiga, so stvari, ki jih ne moreš kupiti, in stil, ki ga z blagovnimi znamkami ne moreš kompenzirati.

Predmeti poželenja

Kaj je pravzaprav fetiš? Če vprašate religiozni živelj, vam bodo odgovorili, da gre za predmet z nadnaravno močjo, ki predstavlja bližnjico do transcendentalnih spoznanj. Če vprašate seksologe, si bodo edini, da gre za določen objekt, ki ni nujno del človeškega telesa, na katerega se osredotoča potencial individualnega spolnega nagona in ki določeno osebo pripelje do erotične ekstaze. Pristaši Jungove šole trdijo, da gre za fiksacijo na določen mejnik spolnega dozorevanja v otroštvu. Sodobna psihiatrična stroka je mnenja, da gre za oviro, ki je tako ali drugače vplivala na spontani razvoj mladostnikovega seksualnega dozorevanja. Freudovska frakcija pa meni, da je fetiš objekt, ki posameznikovo spolno poželenje z genitalnih predelov telesa preusmeri na predmete oziroma negenitalne predele telesa, čemur v veliki meri botruje strah pred kastracijo. Saj veste, vagina dentata in podobne njej sorodne hude luknje, teorija pa vsekakor vzdrži trezno presojo, saj je po zadnjih raziskavah razmerje med fetišisti in fetišistkami približno 85 proti 15. Skratka, tako kot ni dela telesa, kosa obleke ali obutve, vonja, oblike, barve in okusa, ki ne bi mogel biti fetiš, tako ni človeka, ki bi lahko z gotovostjo trdil, da ni fetišist. Razlika med religioznim in seksualnim fetišizmom je v bistvu ena sama: v primeru seksualnega fetišizma predmet poželenja ni simbol božanstva, ampak božanstvo zase.

Tako to gre, dragi moji, zato bi izkoristil priliko in s tega naslova pozval razne feministične krožke, urade za žensko politiko in društva za enake možnosti, naj mi ne vzamejo preveč za zlo, če bom nekatere dele ženskega telesa v nadaljevanju občasno zreduciral na seksualne objekte in pri tem zavestno zaobšel notranjo lepoto in duhovno širino, ki ju navkljub podrobnemu raziskovalnemu delu nisem našel na nobenem seznamu posebej favoriziranih fetišev, ki bi tako imenovani močnejši spol metali na kolena in spravljali v malodane suženjsko razmerje. Je pa zato na voljo toliko več strokovne in poljudnoznanstvene literature o tem, kako na seznamu tradicionalnih moških fetišev kolobarijo erotično perilo, najlonke in obutev z visoko peto.

Najbolj drastičen in hkrati najstarejši primer erotiziranja ženskih stopal prihaja s Kitajske, iz devetega stoletja pred našim štetjem, iz časa vladavine dinastije Sung. Takratne modne smernice so ženskam narekovale majhna, čim manjša stopala in ker je bilo že v tistih časih veliko staršev, ki so svojim hčeram želeli vse najboljše, vključno s premožnim soprogom višjega stanu, se je lepotna operacija povijanja stopal, s čimer se je zaustavilo njihovo rast in grobo zavrlo razvoj njihove prvotne oblike, začela že zelo zgodaj, bojda že pri treh letih. Deklicam so na nogah dobesedno polomili vse prste razen palca ter jih za leta in leta tesno imobilizirali s platnenimi povoji. Če je bil postopek dovolj temeljit, rezultati kozmetične terapije niso izostali in deklice so odrasle v dekleta s stopalci, ki so merila od 10 do največ 12 centimetrov, kar je še posebej rajcalo njihove bodoče snubce. Estetski vidik kajpada ni bil edini namen te nezaslišane torture. Deformirana stopala so namreč za zmeraj spremenila način dekličine hoje, kar naj bi učvrstilo vaginalno mišičevje, tesna vagina in z njo trajno moževo zadovoljstvo pa sta bila najboljša dota, ki jo je lahko dekle prineslo v zakon. Verjeli ali ne, ta barbarski običaj je prepovedala šele nova kitajska oblast leta 1911, kar pa še zdaleč ne pomeni, da je dandanašnji povsem izkoreninjen.

Drži, v zahodnem svetu ne manjka aktivistk in ženskih osvoboditeljic, ki v modrcih, depilacijskih preparatih, steznikih, samostoječih najlonkah in še posebej v visokih petah tradicionalno prepoznavajo znamenja globalne teorije zarote ter nadaljevanje surovih kitajskih metod patriarhalne dominacije. Češ, le kaj je kozmetična industrija drugega kot perfidna oblika moškega podjarmljenja žensk. Moške šovinistične svinje nas spreminjajo v seksualne objekte. V njihove spolne pripomočke. Lastijo si naša telesa in manipulirajo z njimi. Nekaj bo treba narediti. Že, ampak če si za začetek zdepilirate noge, bo šlo vse skupaj neprimerno lažje in hitreje.

Izjeme in pravila

Visoke pete nedvomno predstavljajo najbolj učinkovito žensko orožje za množično zapeljevanje moških. Resda ne v vsakih rokah oziroma na vsakih nogah. Če želite, da stiletto, tanka, šilasta, najmanj sedem centimetrov visoka peta, ki je dobila ime po kratkem bodalcu s trikotnim rezilom, sune tja, kamor je usmerjena, in pri tem povzroči karseda veliko kolateralno škodo, mora biti zadoščeno določenim pogojem, ki jih je pred mnogimi desetletji strnil ameriški fotograf Elmer Batters. Batters je življenje in delo posvetil fotografskemu čaščenju svojega najljubšega fetiša - ženskih nog in stopal, odetih v črne najlonske nogavice in obutih v čevlje z obsceno visokimi petami. “Stegna ne smejo biti koščena, kolena morajo biti ljubka, meča pa izrazita in dobro razvita. Peta mora biti zaobljena, lok stopala, ki naj obvezno počiva v čevljih z visoko peto, pa dolg in mogočen. Prsti naj bodo upogljivi in nagajivi. Oblečena v črno najlonsko nogavico bo dosegla svoj maksimalni učinek, ki se mu ni mogoče upreti," je opisal žensko nogo idealnih proporcev z najbolj fatalnim efektom. Orožje menda ne vžge edino v dveh primerih: če ima lastnica predebele gležnje ali pa noge na o, torej take kot profesionalni nogometaši.

Ženske, ki so iz feministične revolucije prišle s celo glavo in so prebolele oziroma prebavile modne zapovedi, ki si jih je leta 1993 izmislil grunge, torej bulerje, pošvedrane superge in ostala obuvala z nenormalno debelimi podplati, se rušilnega potenciala svojih nog pri telesni komunikaciji z nasprotnim spolom bržkone dobro zavedajo. Psihološka stroka ugotavlja, da peta dejansko ne more biti previsoka, zato si velja privoščiti toliko višine, kolikor je lahko samozavestno obvladujete, upoštevaje vse pasti, ki v tem primeru prežijo na vas, od marmornatih tal, ozkih stopnišč in vlažnih ultrapasov do zloščenega parketa. Skratka, vadite. Vsak dan imate tako ali drugače opravka z moškimi, zato višina ne bo odveč. Si predstavljate potencialno energijo vaše premoči, ko recimo nadrejenega na delovnem mestu gledate navzdol? Če višini dodate še ostrino stiletta, ki jo ob primerno odločnem koraku glasno nadgradite z ustrezno zvočno podobo, ste zmagale. Prebudile ste pregovorno negotovost “močnejšega” spola, z njo pa pradavni strah pred kastracijo, zaradi česar bo razlika med stilettom kot objektom, ki brezpogojno služi njegovemu užitku, in stilletom, ki odkrito grozi njegovi moškosti, čedalje manjša.

Nekateri modni fotografi so mnenja, da visoke, zašiljene pete izdajajo žensko, ki se ne pusti zlahka impresionirati in s katero se ni dobro igrati, če ne obvladaš pravil igre, pri čemer tudi dejstvo, da petke tipa stiletto vzdržujejo konstantno erotično napetost mišic na nogah in zadnjici, ni ravno postranskega pomena. Modni trendi in stilistične zapovedi namreč pridejo in grejo. Kot nadležen prehlad, ki ga prežene čajček z limono in kančkom ruma. V virus, ki okuži generacije, mutirajo samo tisti, ki igrajo po zakonitostih spolne privlačnosti. Zato vas bodo v vsakem specializiranem butiku s spodobnim asortimanom fetišistično navdahnjene in erotično zašiljene obutve najprej vprašali, če kupujete čevlje zgolj za v posteljo ali jih boste tudi v resnici nosili. Dvakrat premislite, preden odgovorite. “Ko želi ženska uročiti moškega, pusti, da zanjo govorijo njene noge,” svetujejo v specializiranih salonih. “Če bi šlo pri čevljih zgolj za udobje in uporabnost, ne bi nosili drugega kot superge. Čevlji so seksi. Pripovedujejo zgodbe, ne, pišejo romane o njihovem lastniku. Posredujejo direktna sporočila. Izdajajo nespodobna povabila. Še posebej ženski čevlji. Mislite, da bi ženske porabile toliko časa in denarja za nakupe obutve, če bi bilo drugače, če njihovi čevlji ne bi bili tako resen in pomemben stilistični dodatek? Čevlji so pika na i že pri imidžu slehernega moškega, kaj šele ženske. V njih se zrcali njen značaj, njena morebitna posesivnost, agresivnost in spolna dominanca nad nebogljenim moškim pogledom. In višja kot je peta, bolj ko je zašiljena njena konica, hitreje se zarije v njegovo samozavest in jo spravi na kolena. V višini in obliki njenih pet se skriva njen pravi jaz.”

Tako butični znalci in profesionalci, ki jim je z moškega gledišča sila težko ugovarjati. Kolikor pokažete dvom, sledi nov manever razoroževanja. “Visoke pete naredijo žensko bistveno drugačno. Senzualno ji usločijo stopalo in napnejo mišice na mečih. Njene noge se na pogled zdijo daljše in lepše oblikovane. Boki nihajo v ritmu, od katerega je nemogoče odvrniti pogled. Hrbet je vzravnan in zadnjica izzivalno čvrsta. Da, vse to po zaslugi čevljev z visoko peto. Nešteto stvari znajo povedati, ne da bi bilo potrebno njihovi lastnici izreči eno samo besedo.” Za ženske, ki želijo to obliko konunikacije obvladati do potankosti, in moške, ki jo želijo v celoti razumeti, je poleg monografij Elmerja Battersa in določenih fotografskih sklopov Helmuta Newtona na voljo tudi izčrpen “slovar” avtorice Valerie Steele z naslovom Shoes: A Lexicon of Style, se pravi čevlji kot besednjak sloga. Za informativne cene nekaterih primerkov orožja za množično zasužnjevanje moških pogledov pa velja odjadrati na spletno stran www.dreamdresser.com.

povezava