ženske in politika / Vzornica Diana

Ženske kvote so za zdaj še svetlobna leta oddaljene od Slovenije. Saj veste, kvote, ki določajo, kolikšen delež žensk mora biti v parlamentu, vladi, na listah ..., skratka na pomembnih političnih položajih. Ni pa videti, da bi politike zadeva tako zelo zanimala, da bi jo v obliki zakona kaj kmalu spravili v pogon. Leta 2001 je sicer večina poslancev podprla spremembo 44. člena ustave, na podlagi katere bi se lahko sploh lotili vpeljevanja kvot, toda o tem mora odločati parlamentarna ustavna komisija, a do danes tega še ni storila. Zato ostanimo v sedanjosti. Kakšno je torej danes razmerje med Slovenkami in politiko? Sodeč po številkah, večje privlačnosti med njimi ni. V slovenski vladi imamo tri ministrice, v parlamentu 12 poslank in sicer 11 županj. To je po deležu blizu evropskega povprečja. Vendar občutno pod povprečjem skandinavskih držav. In med našimi sedmimi preizkusnimi evroposlanci ni niti ene ženske.

Večjo zastopanost žensk v politiki bi zagotovili šele, če bi na volitvah kandidiralo toliko žensk različnih političnih prepričanj, da bi imeli volilci vsaj možnost voliti "svojo" žensko kandidatko. In prav s te plati so se zadeve lotili v Paktu stabilnosti, znotraj katerega deluje delovna skupina za enakost spolov, ki ji, zanimivo, predseduje nekdanja slovenska političarka, nekdanja voditeljica Ženskega foruma Združene liste Sonja Lokar. Delovna skupina za enakost spolov se je letos lotila projekta Ženske to zmoremo III, ki ga z donacijo 200.000 evrov podpira Norveška, gre pa za to, da skušajo aktivirati javno ali politično že aktivne ženske. Uspešne ženske. Lokalne političarke, predstavnice nevladnih organizacij, podjetnice, študentke ... Kar je malce čudno. Zakaj bi namreč aktivna ženska potrebovala aktivacijo? Ker gre za "ženske, ki imajo voljo, energijo in možnosti na lokalni ravni delati politiko enakih možnosti," je pojasnila nacionalna vodja projekta Jana Javornik. S kakšnim namenom? "Prepričati ženske, naj ne sodelujejo zgolj kot opazovalke - objekti, ampak kot akterke - subjekti!" Da bi se torej bolj množično dejavno udeleževale volitev, sploh najbližjih, v evropski parlament in državni zbor. Kako natančno pa nameravajo to storiti? Javornikova je zagotovila, da jih hočejo povezati v nad- in zunajstrankarsko mrežo in da njihov "cilj ... ni predložiti jim seznam nalog in jim 'narekovati potrebe', temveč jih usmerjeno voditi do tega, da jih identificirajo same". Za povabljenke so se tako na vseh koncih Slovenije (s pomočjo Evropske mreže za enakost spolov, Urada Vlade RS za enake možnosti in koalicije, ki se zavzema za uravnoteženo zastopanost moških in ženski v politiki) odločili pripraviti šest enodnevnih seminarjev oziroma delavnic, v Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, na Ptuju in Obali - ne pa tudi v Ljubljani. Ker je po prepričanju organizatorjev tam že dovolj sorodnih prireditev.

Slovenija je za projekt dobila kar precej denarja, 11.100 evrov, to je več kot dva milijona tolarjev. Kako je torej videti mreženje in aktiviranje žensk v političnem življenju? Koliko Slovenk se bo zaradi tega dejansko vključilo v politiko? Koliko se jih bo odločilo kandidirati na naslednjih volitvah? Predvsem pa, za katero politično stranko.

Girl Power

Prejšnji konec tedna je bil seminar na Ptuju. Ko sva se s foto Krajncem potuhnila na udobna stolčka pri vratih sejne dvorane, je za ovalno mizo že sedela gruča žensk. Voditeljicam ptujskega seminarja, dinamični trojici, vodji slovenskega projekta Jani Javornik, Vijolici Neubauer z Urada Vlade RS za enake možnosti in lokalni koordinatorki Anki Osterman - ki je bila v začetku devetdesetih let poslanka, ena izmed tistih, ki so za trenutek odložile strankarske razprtije in družno podprle 55. člen ustave, ki zagotavlja pravico do splava -, je uspelo na seminar privabiti še sedemnajst žensk. S Ptuja in iz okolice. Od mladenk do sivolasih gospa, ki so življenjske nauke stresale iz obeh rokavov. Do prve kave jih je prišla bodrit še edina županja iz te regije, županja Majšperka Darinka Fakin. Nato so spregovorile. Najprej o sebi in svojih dosedanjih političnih izkušnjah. Torej? Ena je poslanka, šest občinskih svetnic, ena neuspešna kandidatka za občinsko svetnico, šest nadobudnih političark pripravnic iz Mladega foruma Ptuj, šefica Ženskega foruma Ptuj, dve kandidatki za ptujsko županjo, ena članica politične stranke ... in ena upokojena slavistka, Viktorija Dabič. Ki je politično delovala v Zvezi komunistov. Pravzaprav se je zbralo deset privrženk ZLSD, dve strankarsko neopredeljeni političarki in po ena članica LDS, Desusa, SLS in NSi. Hm, kje pa so ženske, ki naj bi se šele vključile v politiko? Teh na ptujskem seminarju ... hja, tako rekoč ni bilo. Udeleženke so bile celo izjemno dejavne in prepoznavne na lokalnem političnem prizorišču. Na srečanje so bile sicer povabljene tudi podjetnice, a niso prišle. Koordinatorka Anka Osterman ni skrivala, da je zato kar razočarana, čeprav je dejala, da jih razume, ker imajo tako veliko dela.

Okvirni načrt za delavnico je sicer obstajal, a je klepet stekel zelo spontano. Poslanka LDS in ptujska svetnica Lidija Majnik je denimo povedala, po kakšnem receptu ji je uspelo priti v parlament: "Meni so se stvari kar zgodile. Nisem imela klasične kampanje. Sedemnajst let sem bila direktorica ptujske knjižnice in zavzemala sem se za to, da se projekt gradnje konča." Desusova svetnica iz Vidma pri Ptuju Marija Černila, nekdanja ravnateljica osnovne šole, ki jo mika tudi županovanje, je opozorila, da se na podeželju težko pogovarja o svoji najljubši temi - politiki. "Ženske se raje pogovarjajo o vsakdanjih stvareh." Odkar se ukvarja s politiko, se mora tudi kar naprej dokazovati sokrajankam, ki živijo v prepričanju, "da mora biti ženska ženska". Sivolasa gospa Dabič pa je naravnost povedala, da odkar ve za "moške in ženske, mi ni jasno, zakaj moramo imeti zakon o enakih možnostih, če je pa v naravi to tako urejeno, da lepše ne more biti". A to ravnotežje je bolj teoretično. Dabičeva je zdaj pomirjena s svojo usodo, to rešuje s tem, da počne, kar ji je všeč. Kaj pa? Dela v upokojenskem društvu Zreli vedež, v katerem se zavzema za "aktivno starost, medsebojno spoštovanje, za to, da se vdove nehajo vdajati samoti ...", vodi tudi ptujski bralni krožek Mance Košir. Političnih ambicij nima, pravi, da je za politiko že prestara, vendar k politiki spodbuja druge. Silno politično aktivna pa je najstarejša udeleženka Vera Jeromel, že dvanajst let upokojena Gorenjka, ki se je pred leti preselila v gorice in se spustila v politiko. "Ko se je moje ime lani pojavilo na Nestrankarski enotni listi v Ormožu, je moja bivša stranka, SKD (zdaj NSi), zganjala paniko, češ spet nam ta baba živce žre. Celo tako daleč so šli, da so se pritožili na upravno sodišče v Ljubljani, da nestrankarska lista ne sme kandidirati. Sodišče jim je odgovorilo, da lahko, in ta dva dopisa imam danes spravljena kot svetinji."

Potem so prišle do moških tem. Do tega, kakšne težave nekaterim pri javnem nastopanju povzročajo moški. "Naš namen ni kritiziranje moških, ampak kritiziranje družbenih struktur," je ob tem opozorila Javornikova. A kritik je bilo kar nekaj. Neubauerjeva je povedala, da ženske pogosto sploh ne prepoznamo diskriminacije. "Zakaj ženska tako težko usklajuje delo in družino, njen partner pa ne? Ker smo sprejeli tako verovanje." Poslanka Majnikova recimo v parlamentu namenoma nosi hlače, ker jo moti mačistični odnos kolegov do njenih nog. "Moški si vzamejo pravico, da gledajo, kakšne noge imaš. Škoda, da so moški v hlačah, tudi jaz bi žvižgala. Pa kdaj me komentiramo moške? V družbi že, a kdaj žvižgamo za moškim, če gre mimo?" se je vprašala tudi Anka Osterman in nekaj udeleženk je prikimalo. Ptujska svetnica ZLSD Marija Magdalenc, ki je bila 22 let direktorica sektorja za ekonomiko v Perutnini Ptuj, se je nato spomnila, kako so sodelavci ob njenem imenovanju javkali, pa kaj nam bo ta baba solila pamet, in je vztrajala prav zaradi tega. "Ko sem kandidirala, je hodil župnik po hišah in govoril, da ne smejo glasovati zame. Sem šla k njemu in mu rekla, pa kaj tebe brigajo volitve, ne vtikaj se," je bila ogorčena gospa Vera. Rozika Ojsteršek, ki je za SLS neuspešno kandidirala za ptujsko županjo, je bila zgrožena nad kolegi iz stranke, od katerih je to, da je kljub obljubi niso napisali na listo kandidatov za občinski svet, izvedela šele, ko je prebrala natisnjene plakate. Zato je Ojsterškova, ki je mentorica praktičnega pouka pri Rdečem križu, kasneje povedala, da bo, če bo spet kandidirala, to storila s podporo občanov, ne pa stranke. Marjanca Herga Najvirt, svetnica opozicijske neodvisne liste Odločeni in združeni naprej iz Svetega Andraža, pa pravi, da se politična vojna z županovo prav tako neodvisno listo že pozna na otrocih, med katerimi so se odnosi resno skrhali. Kljub vsemu še zdaleč ni šlo za kako hudo feministično debato, saj je bilo recimo po tem, ko so ženske izvedele, da sta se snemalca, ki sta prišla posnet dogajanje za poročila, za vogalom pomenkovala o njihovi lepoti, slišati predlog, naj laskajoča možaka poiščejo, da ne bi šla hvala v nič. Edina, ki je bila z moškimi kolegi res zadovoljna, je bila svetnica NSi iz Markovcev Dragica Meznarič. So bile pa Ptujčanke jezne tudi na svoj spol. "Grozno je bilo, ko je ena od kandidatk ponavljala, da je predvsem mati. Saj smo vse, ampak tega ne jemljemo kot dolžnost," je povedala Majnikova. Vse so bile ogorčene nad tem, da na volitvah za člane evropskega parlamenta najverjetneje ne bo izvoljena nobena ženska.

Čas za odmor je bil primeren za preverjanje, kako politično aktivirane se že čutijo udeleženke delavnice. Najprej pri mladinkah. Sandra Jankovič, študentka prava, ki ne skriva, da bi se rada ukvarjala s politiko, in čuti, da je to to, pravi, da na evropskih in parlamentarnih volitvah za zdaj nima smisla kandidirati, težava pa je tudi v tem, da v isti volilni enoti kot ona živita še dve zelo znani ptujski političarki - Anka Osterman in Marija Magdalenc. "Pravzaprav smo vse doma v isti volilni enoti - Ljudski vrt," so ugotovile punce iz Mladega foruma Ptuj. Malce vstran so klepetale tri gospe v najboljših letih. Videmčanka Marija Černiva, Špela Cimerman - Meta, ki se po dolgotrajni bolezni vrača na politično prizorišče, kjer je enkrat že kandidirala za ZLSD, čeprav ni njena članica, in Frida Frank, ki se je pred dobrim letom včlanila v ZLSD, kandidirala pa ni še nikoli. Pa imajo gospe kakšne vzornice med političarkami? "Vzornikov pa že dolgo nimamo," so me skušale odpraviti. Dajte no, samo eno. Roso Luxemburg? Hillary Clinton? Margaret Thatcher? Viko? Danico? Cicciolino? Ne? Saj res, kaj pa menijo o političnem delovanju slednje? Se strinjajo s tem, da lahko čisto vsaka ženska, tudi pornozvezdnica, postane političarka? "Ne," je presenečena odkimala Meta. "Sem bolj konservativna." "Jaz pa bi jo podprla," je ugovarjala Marija iz Desusa, "če je uspešna, ne vem, lepo pa je, da ima vsak enake možnosti." "Po eni strani imate prav, ko govorite o enakih možnostih, vprašanje pa je, ali sploh pozna politiko in ali ne izpostavlja samo sebe," je menila Frida. "To je potem izraba politike," se je strinjala Marija. Pa nameravata Frida in Meta kandidirati na naslednjih volitvah? "Če se bom čutila dovolj sposobno, bom kandidirala, za zdaj pa še nisem razmišljala o tem," pravi Frida. Pa Meta? "Človek mora sprejeti izzive, če jih dobi." Marjanca Herga Najvirt iz Svetega Andraža, ki, ko ni političarka, dela kot carinica, je svoje vzornike razkrila brez dlake na jeziku. "Včasih je bil to Tito, zdaj pa bi rekla, da mi je v dobrodelni luči, ki mi je blizu, vzor Diana." Presenečenje? Ne boste verjeli, sploh ne. Marjanca je namreč neverjetno podobna pokojni princesi! "Ali pa mati Tereza," je še dodala. Ja, seveda.

Udeleženke so med delavnico dvakrat popile kavo, šle skupaj na kosilo, nazadnje pa so sklenile, da se bodo še srečevale na tak način, včlanile so se tudi v približno 190-člansko Koalicijo za uveljavitev uravnotežene zastopanosti žensk in moških v javnem življenju, v prav tisto koalicijo, ki se zavzema za spremembo 44. člena ustave. Koliko žensk se bo dejansko na novo vključilo v politiko in koliko več jih bo izvoljenih zaradi sobotne delavnice, pa bomo še videli.

Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je zadnji od šestih seminarjev, ki naj bi bil na Obali, zaradi nezanimanja tamkajšnjih žensk odpadel.