03 - Šport

Košarka

Slovenska košarkarska reprezentanca je še enkrat dokazala, da je evropsko prvenstvo njen skrajni tekmovalni domet. Več ne gre. Evropsko prvenstvo na Švedskem je bilo pač prizorišče še enega poloma. Pričakovanja so bila velika. Za selektorja je bil imenovan Slobodan Subotić, trener uglednega Olympiacosa, glavnina reprezentance pa je igrala ne ravno obskurne vloge v svojih grških in italijanskih klubih. Sodelovala sta še dva člana lige NBA. Nastop je odpovedal le največji, Rašo Nesterović, ker je ravno podpisal pogodbo s prvakom lige NBA, moštvom San Antonio Spurs, vredno 42 milijonov dolarjev, ter s tem postal najbolje plačani slovenski športnik. Štart z zmago nad Italijo je veliko obetal, toda turnirski sistem je pretežak za slovenske košarkarje. Uvrstili so se sicer v drugi krog, toda kaj, ko so izgubili s skoraj najlažjim možnim nasprotnikom Izraelom. Ta je bil v pripravljalnem obdobju komajda primeren sparing partner. Flop sta s kolektivnim duhom začinila še reprezentančna veterana Marko Tušek in Boris Gorenc, ki sta si v prostem času merila ega.

Prireditev leta

Evropsko prvenstvo v vaterpolu

Slovenija je po dolgem času spet gostila pomembno in odmevno športno prireditev, evropsko prvenstvo v vaterpolu. Poudarek je na odmevno. Svetovni mediji, razen v redkih državah, ne posvečajo velike pozornosti vaterpolu. Scenarij za finalno tekmo, ki so ga skupaj spisali hrvaški navijači, organizatorji tekmovanja in slovenska policija, je postal skoraj globalni dogodek dneva. Celotno tekmovanje so z manjšimi medsebojnimi incidenti iskrili hrvaški in srbsko-črnogorski navijači. Potek tekmovanja je obe reprezentanci pripeljal v finale. Govoric o navijaški vojni v finalu niso resno vzeli le odgovorni za normalen potek tekmovanja. Hrvaški navijači so čezmerno zapolnili vaterpolski stadion v Kranju, ga nato pošteno razbili in celo napadli VIP-tribuno. Policija je resneje ukrepala šele po tekmi, ki so jo dobili Srbi. Organizatorji in policija so nazadnje trdili, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, celo kakšno priznanje bi si zaslužili. Zaradi organizacijske nesposobnosti pa navsezadnje nihče ni resneje odgovarjal.

Biseri leta

Rokometašice Krima, Iztok Čop, Raša Sraka, Vasilij Žbogar

Z nabiranjem športnih biserov lani ni bilo pretiranega zaslužka. Največje moštvene uspehe so dosegle rokometašice. Krim Eta Kotex se je suvereno vrnil na ženski rokometni prestol, saj v evropskem klubskem tekmovanju ni imel resne konkurence. Prav Krimova suverenost je zbujala upe za preboj slovenske ženske rokometne reprezentance tudi v svetovnem merilu. Navsezadnje so predsednik RK Janković & co. slovensko izbrano vrsto okrepili z legionarkami, ki so imele pomembno vlogo pri Krimovi superiornosti. Toda zadostovalo je le za osmo mesto. Končni vtis pa je bil precej boljši, saj so bile edine, ki so resno nadigrale slovenske rokometašice, le kasnejše finalistke Madžarke. Porazi za en zadetek so bili posledica številnih nerazumljivih potez igralk in tudi strokovnega vodstva.

Športniki v posamičnih športih so bili malenkost uspešnejši. Nekaj jih je celo dobilo naslove evropskih prvakov. Ker pa bodo leta 2004 spet štirinajst dni na sporedu (letne) olimpijske igre, je to za športne navdušence zelo razveseljivo. Veslač Iztok Čop je bil bronast v skifu na svetovnem prvenstvu v Milanu, za OI pa bo branil zlato kolajno v dvojnem dvojcu skupaj z Luko Špikom. Svoje dni sta bila nepremagljiva. Med kandidati za čestitke po bližajočih se OI so tudi letošnja evropska prvakinja v judu Raša Sraka, evropski prvak v jadralskem razredu laser Vasilij Žbogar, zbiralec trofej v streljanju Rajmond Debevc, ki bo brani olimpijsko zlato. In še nekaj bi se jih našlo. Največji dolg ima trenutno najboljša slovenska atletinja Jolanda Čeplak, ki je bila letos kandidatka za drugo slovensko medaljo na svetovnih prvenstvih. Toda zaradi izčrpanosti in poškodbe je izpustila svojo paradno disciplino, 800 metrov.

Žalost leta

Hokejisti in nogometaši

Za prave srčne bolečine nacije so letos poskrbeli hokejisti in nogometaši. Hokejistom se je uspelo le dve leti obdržati v elitni skupini A svetovnega hokeja. Letos bodo spet nastopili v tako rekoč usojeni jim skupini B. To seveda glede na razmere, ki vladajo v slovenskem hokeju, ni nič čudnega. Na Finskem je bila za ohranitev položaja med najboljšimi pomembna le tekma z večnimi hokejskimi tekmeci Avstrijci. Kljub domnevni izenačenosti in napovedim igre na zmago so se tekmeci izza severne meje izkazali za razred boljše. Podoben scenarij, slovo po dveh velikih tekmovanjih, se je uresničil v nogometu. Tudi tokrat so bili boljši večni tekmeci Hrvati. Le za zadetek, toda po scenariju, ki ga je pisal selektor Bojan Prašnikar, so bile dodatne kvalifikacije najbrž res vrhunec. Njegova igra je pač učinkovita le na tekmah s šibkejšim tekmecem, z enakovrednim ali boljšim pa taktično neverjetno spominja na ideologijo nekdanjega selektorja dr. Zdenka Verdenika alias Fazo branjenja.

Globalni junaki

Michael Schumacher, Marija Mutola, angleški rugby

Poleg svetovnega prvenstva v atletiki je bil globalno gledano najodmevnejši športni dogodek svetovno prvenstvo v ragbiju v Avstraliji. Angleži so krono najboljšega na svetu "ukradli" reprezentancam z južne poloble, ki so doslej veljale za največje mojstrice jajčaste žoge. Evforija v Veliki Britaniji je dosegla vrhunec s primerjavo ragbijskega naslova z zmago Anglije na svetovnem prvenstvu leta 1966 v nogometu, kraljica Elizabeta II. pa je ideologu angleškega zmagoslavja Ronnyju Wilkinsonu podelila red britanskega imperija. Zaradi naslova najboljših v Evropi so slavili še Hrvatje, postali so evropski prvaki v rokometu, Srbi in Črnogorci v vaterpolu in Litovci v košarki. V moštvenih športih so na klubskih tekmovanjih evropski naslovi pripadli največjima, Milanu v nogometu in Barceloni v košarki. Pri posamičnih športih je bil največjega globalnega čaščenja spet deležen Michael Schumacher, prvi dirkač F1 v zgodovini, ki je osvojil šesti naslov svetovnega prvaka. Sicer pa so leta 2003 bolj ali manj kraljevali stari športni junaki. Tour de France je spet dobil Lance Armstrong, najboljši motociklist je bil Valentino Rossi, najboljši skakalec Adam Malysz ... V atletiki pa je bila letos nesporna kraljica neposredna tekmica Jolande Čeplak Marija Mutola. V teku na 800 metrov je bila nepremagljiva, zmagala je na svetovnem prvenstvu, slavila še na tekmovanju za Zlato ligo in prva v zgodovini zlato nagrado nazadnje osvojila sama.