nove tehnologije / Bližnje srečanje tretje generacije

Letošnje leto naj bi bilo nekakšna prelomnica na področju mobilne telefonije, saj naj bi v Evropi (končno) zaživela tretja generacija mobilne telefonije UMTS. Prvi predkomercialni poskusi segajo že v lansko leto, ko je tudi naš največji mobilni operater in edini nosilec licence UMTS postavil omrežje, ki obsega območje Ljubljane in aerodroma Brnik. Mobilna telefonija tretje generacije je velik preskok v primerjavi s tistim, kar je ponujal klasični GSM, saj zaradi spodobne hitrosti prenosa podatkov (trenutno do 384 Kb/s, kar je recimo nekaj manjša hitrost, kot jo ponujajo ponudniki širokopasovnega interneta prek kabelskih modemov v svojih običajnih paketih s 512 Kb/s prenosa) omogoča številne novosti. Prva in najbolj privlačna zadeva, ki naj bi privabila množice k uporabi UMTS-ja, je videotelefonija. Klicatelj in klicoči se lahko prek ekrana med pogovorom opazujeta. Druga velika novost je dostojna uporaba najrazličnejših multimedijskih vsebin in celo spremljanje tv-programa prek mobilnih telefonov. Edina težava so mobilni telefoni, ki naj bi vse to omogočali. Teh je na tržišču le za vzorec, pa še precej oskubljeni so, kar se tiče uporabnosti. Toda zamude proizvajalcev mobilnih telefonov pri sleherni novosti v mobilni telefoniji so postale skorajda zakonitost.

Mobitel je v Sloveniji kot svoj prvi 3G telefon ponudil motorolo A 835, ki je tudi globalno postala neke vrste prototip za uporabo vsega tistega, kar naj bi v prvih korakih ponujala tretja generacija mobilne telefonije. Toda tako kot vsak prototip je telefon bolj kot ne odbijajoč. “Oh, kako ogromen in grd telefon,” je bil najbolj pogost komentar tudi zaljubljencev v sleherno novost pri mobilnih telefonih. Novost v majhni, multifunkcionalni in dizajnersko dovršeni obliki seveda. Ni pomagalo niti prepričevanje, da ima aparat vgrajen povsem dostojen mp3 player, da lahko z njim surfamo po pravih web straneh, ne le po wapu (resda le po tistih bolj siromašno oblikovanih; lahko recimo odpremo iskalnik www.google.com), da lahko gledamo tv, da ima kar dve kameri ...UMTS-aparati bodo morali za široko privlačnost postati precej podobni tistemu, kar trenutno ponuja GSM-trg. Pa tudi videotelefonija je resnici na ljubo še precej v povojih, saj je slika še vedno precej meglena, tresoča, tako da se bodo morali proizvajalci še malo poigrati z bolj naprednimi tehnološkimi rešitvami. S tehničnim karakteristikami so se pozabavali Monitorjevi mojstri. Kolega Igor je recimo izmeril, da je hitrost prenosa podatkov na več točkah po Ljubljani v povprečju okrog 140 Kb/s, približno polovico od obljubljenih 384 Kb/s. Za to pa naj bi bila kriva predvsem še ne popolna pokritost ljubljanskega območja z UMTS-baznimi postajami. Druga težava je prehod iz omrežja UMTS v GSM. Pri preklapljanju med baznimi postajami različnih generacij se klic oziroma podatkovna zveza prekine. Prehod iz GSM v UMTS pa naj bi bil za zdaj mogoč zgolj tako, da se aparat ugasne in ponovno prižge.

Tretja generacija mobilne telefonije s svojimi številnimi novostmi je velika priložnost za mobilne operaterje, kako dodatno ožeti svoje uporabnike. Toda kljub temu je prisotnih veliko dvomov, ali se sploh splača vlagati v UMTS-omrežja. Največji krivec so države, ki so zahtevale enormne zneske za koncesije UMTS. S tem pa so najbrž vsaj delno zaustavile hitrejši razvoj omrežij nove generacije, kot tudi omejile konkurenco na trgu. Nekateri mobilni operaterji se raje odpovedo vplačanim milijardam evrov za koncesijo, kot da bi postavili svoje omrežje. Najbolj bizaren primer je nemški MobilCom. Slednji je leta 2000 kupil nemško licenco UMTS za 8 milijard evrov. Toda izračunali so, da bi jih postavitev omrežja stala dodatnih 15 milijard evrov. Licenco so poskušali prodati za en sam evro, toda za zdaj ni bilo nobenega resnega interesenta. Svoje licence v nekaterih državah pa sta prodala tudi globalna mobilna velikana, kot sta Orange in Telefonica.

Medtem ko se v Evropi UMTS počasi postavlja na noge, pa v Aziji že razmišljajo o novi četrti generaciji mobilne telefonije. Ta naj bi omogočala skorajda nepredstavljive hitrosti prenosa podatkov. Če se optimalna meja UMTS-ja konča pri prenosu podatkov 2Mb/s, naj bi četrta generacija omogočala hitrosti okoli 100 Mb/s. Toda zadeva se za zdaj skriva le za vrati laboratorijev. Japonski mobilni operater številka 1, NTT DoCoMo, je za javnost sicer že odprl svoj predstavitveni model četrte generacije, kjer radovedneži lahko vidijo, kako naj bi zadeva delovala. Korak dlje so šli Korejci, ki so prva omrežja četrte generacije tempirali že za leto 2005 (hitrosti prenosa naj bi bile v začetku le nekaj višje kot pri tretji generaciji). Toda mednarodno telekomunikacijsko združenje ITU sploh še ni razpravljajo o tem, kakšni naj bi bili standardi 4G. Strokovnjaki sicer četrto generacijo vidijo šele okoli leta 2010, ko naj bi potekle prve koncesije za tretjo generacijo mobilne telefonije. UMTS-omrežja pa naj bi do tedaj doživljala različne nadgradnje, približno tako, kot so jih doživljala GSM-omrežja s HSCD-ji, GPRS-ji in v zadnjem času s tehnologijo EDGE (omogočala naj bi hitrosti prenosa do 300 Kb/s), ki naj bi bila že del tretje generacije mobilne telefonije.