ZDA / Dragi volilec
Ameriški predsedniški kandidati pišejo internetne dnevnike
Gregor Cerar
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Ameriška predvolilna tekma postaja vedno bolj dramatična. Demokrati se kar ne morejo dogovoriti, kdo bi bil najprimernejši kandidat za tekmeca sedanjemu predsedniku Georgeu W. Bushu. Tekma pa bo, kot kaže, precej izenačena. Zato so potrebne rezerve. Te naj bi se skrivale v mlajših generacijah, ki veljajo za politično apatične, ugotavljajo strategi največjih ameriških političnih strank. V ZDA je okoli 42 milijonov ljudi, starih od 18 do 30 let. Samo 64 odstotkov pripadnikov te generacije je prijavljenih v ameriških volilnih imenikih. Približno polovica tega prebivalstva sploh ne razmišlja, da bi se odpravila volit bodočega predsednika, guvernerja, senatorja ... Eden izmed receptov, kako mlade volilce spreobrniti v politično ozaveščene državljane, naj bi se skrival v vedno bolj priljubljenih weblogih ali po domače blogih. To so nekakšni vsak dan ažurirani internetni dnevniki, ki so javno dostopni tudi za vsesplošne debate. Nekateri izmed avtorjev blogov imajo že kultni status, ljubiteljev blogov pa naj bi bilo vedno več, tako da so jim začeli pripisovati kar status internetne subkulture. Bloge so si zato omislile tudi ameriške politične stranke (recimo www.democrats.org/blog/) in seveda ameriški predsedniški kandidati. Ne boste verjeli, blog ima celo sedanji ameriški predsednik George W. Bush (www.georgewbush.com/blog/). Toda še preden se zapodite na omenjeni spletni naslov, je treba opozoriti, da George mlajši dnevnika ne piše osebno. To bi bilo najbrž precej zabavno branje. S tem se ukvarjajo uslužbenci njegove administracije. Cyber obsedenost ameriških predsednikov pa je prejšnji teden razkril šef fundacije nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ko je povedal, da je Bill za časa predsednikovanja poslal vsega skupaj dve e-sporočili. Eno, da so preizkusili, ali je sploh sposoben poslati elektronsko pošto, drugo pa je poslal v orbito na Space Shuttle. Sedanjemu ameriškemu predsedniku Bushu tak podvig menda še ni uspel. Takšna opravila so pač domena nižjih uradnikov. Bushev blog je precej dolgočasna zadeva. Recimo: "Predsednik Bush bo danes odpotoval v New Hampshire in Connecticut. Udeležil se bo razprave o gospodarstvu v družbi Fidelity Investments Consulting, zvečer pa bo navzoč na sprejemu v sklopu predsedniške kampanje Bush-Cheney '04 ..." Bloge so si omislili tudi nekateri demokratski pretendenti na predsedniški stolček. Predvsem tisti najresnejši, kot so Wesley Clark (blog.Clark04.com), Howard Dean (blogforamerica.com), John Edwards (Share.johnedwards2004.com) in John Kerry (blog.johnkerry.com).
Gregor Cerar
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Ameriška predvolilna tekma postaja vedno bolj dramatična. Demokrati se kar ne morejo dogovoriti, kdo bi bil najprimernejši kandidat za tekmeca sedanjemu predsedniku Georgeu W. Bushu. Tekma pa bo, kot kaže, precej izenačena. Zato so potrebne rezerve. Te naj bi se skrivale v mlajših generacijah, ki veljajo za politično apatične, ugotavljajo strategi največjih ameriških političnih strank. V ZDA je okoli 42 milijonov ljudi, starih od 18 do 30 let. Samo 64 odstotkov pripadnikov te generacije je prijavljenih v ameriških volilnih imenikih. Približno polovica tega prebivalstva sploh ne razmišlja, da bi se odpravila volit bodočega predsednika, guvernerja, senatorja ... Eden izmed receptov, kako mlade volilce spreobrniti v politično ozaveščene državljane, naj bi se skrival v vedno bolj priljubljenih weblogih ali po domače blogih. To so nekakšni vsak dan ažurirani internetni dnevniki, ki so javno dostopni tudi za vsesplošne debate. Nekateri izmed avtorjev blogov imajo že kultni status, ljubiteljev blogov pa naj bi bilo vedno več, tako da so jim začeli pripisovati kar status internetne subkulture. Bloge so si zato omislile tudi ameriške politične stranke (recimo www.democrats.org/blog/) in seveda ameriški predsedniški kandidati. Ne boste verjeli, blog ima celo sedanji ameriški predsednik George W. Bush (www.georgewbush.com/blog/). Toda še preden se zapodite na omenjeni spletni naslov, je treba opozoriti, da George mlajši dnevnika ne piše osebno. To bi bilo najbrž precej zabavno branje. S tem se ukvarjajo uslužbenci njegove administracije. Cyber obsedenost ameriških predsednikov pa je prejšnji teden razkril šef fundacije nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ko je povedal, da je Bill za časa predsednikovanja poslal vsega skupaj dve e-sporočili. Eno, da so preizkusili, ali je sploh sposoben poslati elektronsko pošto, drugo pa je poslal v orbito na Space Shuttle. Sedanjemu ameriškemu predsedniku Bushu tak podvig menda še ni uspel. Takšna opravila so pač domena nižjih uradnikov. Bushev blog je precej dolgočasna zadeva. Recimo: "Predsednik Bush bo danes odpotoval v New Hampshire in Connecticut. Udeležil se bo razprave o gospodarstvu v družbi Fidelity Investments Consulting, zvečer pa bo navzoč na sprejemu v sklopu predsedniške kampanje Bush-Cheney '04 ..." Bloge so si omislili tudi nekateri demokratski pretendenti na predsedniški stolček. Predvsem tisti najresnejši, kot so Wesley Clark (blog.Clark04.com), Howard Dean (blogforamerica.com), John Edwards (Share.johnedwards2004.com) in John Kerry (blog.johnkerry.com).
V čem naj bi bil čar novega nagovarjanja volilcev? Po mnenju strokovnjakov za on-line kampanjo naj bi precej bolj oseben in bolj interaktiven pristop, ki ga ponujajo spletni dnevniki, potencialne volilce privabil k sodelovanju v debatah. Klasične objave novic v slogu "naš predsedniški kandidat se je pojavil tam in tam, kjer ga je pričakala maloštevilna množica," so preveč prežvečene, suhoparne in nezanimive. Blog Wesleyja Clarka recimo vodi kar njegov sin. Takšen pristop naj bi bil tudi precej učinkovit za nabiranje prepotrebnih sredstev za volilno kampanjo. Prav pri nabiranju sredstev so letošnji predsedniški kandidati naredili korak naprej. On-line nabiralnico sredstev jim je odprl celo najbolj znan in največji internetni trgovec Amazon.com.
Nabiranje in doniranje sredstev za najljubše politične kandidate je v ZDA že tradicija. Natančno se namreč ve, koliko denarja je kdo namenil kakšni stranki, če bi si kasneje želel malce lobiranja za svoje interese. Amazonovci na strani, namenjeni predsedniški kampanji, razložijo, da ne podpirajo nobenega izmed kandidatov. Da jim gre zgolj in samo za denar. Navsezadnje jim zastonjsko posredovanje donacij onemogočajo ameriški zvezni zakoni. Tako pač od vsakega nakazila vzamejo provizijo. Podatke o donatorju in višini sredstev - posamezniki lahko nakažejo od 5 do 200 dolarjev - pošljejo organizatorjem kampanje posameznega kandidata. Sicer pa največja donacija po zakonih ZDA ne sme presegati 2000 dolarjev. Amazon je ponudil vseh 17 najresnejših kandidatov, ki naj bi se potegovali za položaj v Beli hiši. Nekaj se jih je prijavilo zgolj za lastno promocijo. Sicer pa smo takšnih "cirkusantov", kot je recimo "večni" neodvisni kandidat, nekdanji narednik Al Hamburg, vajeni tudi v Sloveniji. Količina zbranih sredstev je po svoje kazalec, kdo je po mnenju ljudstva najprimernejši kandidat demokratov za boj s sedanjim predsednikom Georgeem W. Bushem. Na prvih demokratskih volitvah se je za zdaj najbolj izkazal John F. Kerry, ki je na Amazonu zbral približno 13.000 dolarjev. Zdi se malo, a je veliko več, kot so zbrali njegovi demokratski protikandidati. Wesley K. Clark je bil minuli teden pri 6740 dolarjih, Howard Dean pri 5762 dolarjih, John Edwards je zbral 5526 dolarjev, Dennis Kuchinich 1181 dolarjev, pridigar Al. C. Sharpton 500 dolarjev, Joseph Libermann pa le 165 dolarjev ...
Sicer pa bodo državnozborske volitve to jesen na sporedu tudi pri nas in prav zanimivo bo videti, česa se bodo pri prepričevanju podalpskega življa o svojem prav domislile slovenske politične stranke.