proletariat / Upor v steklarni

Kaj se zgodi, če delavci okupirajo tovarno?

Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Direktor po meri delavcev: Davor Šenija

Direktor po meri delavcev: Davor Šenija
© Borut Krajnc

V času velike selitve proizvodnje v kraje s cenejšo delovno silo, torej v času velikega odpuščanja, je Slovenijo presenetila novica, da so delavci v Steklarni Rogaška ponoči in podnevi stražili vse vhode v tovarno, da bi onemogočili prihod novega direktorja Darka Boršiča v podjetje. V steklarni, ki obratuje vse od leta 1927, je val nasprotovanja sprožila nepričakovana odločitev nadzornega sveta o razrešitvi starega direktorja Davorja Šenije. Sledile so ostre zahteve, češ da naj nadzorni svet prekliče svojo odločitev.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Ksenja Hahonina
MLADINA, št. 5, 3. 2. 2004

Direktor po meri delavcev: Davor Šenija

Direktor po meri delavcev: Davor Šenija
© Borut Krajnc

V času velike selitve proizvodnje v kraje s cenejšo delovno silo, torej v času velikega odpuščanja, je Slovenijo presenetila novica, da so delavci v Steklarni Rogaška ponoči in podnevi stražili vse vhode v tovarno, da bi onemogočili prihod novega direktorja Darka Boršiča v podjetje. V steklarni, ki obratuje vse od leta 1927, je val nasprotovanja sprožila nepričakovana odločitev nadzornega sveta o razrešitvi starega direktorja Davorja Šenije. Sledile so ostre zahteve, češ da naj nadzorni svet prekliče svojo odločitev.

Zaposleni so, ne glede na to, ali delajo za pisalno mizo ali neposredno v proizvodnji, solidarno podprli odstavljenega direktorja. Organizirali so tri delavske straže: dve manjši neposredno pred vhodoma in eno večjo ob improviziranem šotoru, kjer se je v preteklih dneh zbralo tudi do šestdeset stražarjev in stražark oziroma protestnikov. "Nočemo prestrašiti kupcev v naši trgovini ali gostov, ki gredo v upravno stavbo. Zato so tam manjše straže," je pojasnil Rajko Božič, eden od dvajsetih stražarjev pri šotoru. Zbrani na stražah so delovali kot ljudje, ki imajo vse pod nadzorom. Kakor je pisalo na njihovem lepaku: "Tovarna je naša. Če je ne bomo imeli mi, je ne bo imel nihče drug." Ženske so se največkrat smejale in na vprašanje, če je kdo med vztrajneži že zbolel v tem mrazu, odgovarjale, da ne in da je to njihov način krepitve odpornosti.

Zaposlenim se je občasno pridružilo tudi prebivalstvo Rogaške Slatine, podporo so z javljanjem na stražah in pisno izjavo izrazili tudi nekdanji zaposleni - upokojenci. V popoldanskem času pa so se v neposredni bližini mater in očetov s kepanjem zabavali tudi otroci.

V šotoru so za posebej premražene namestili ogrevalne naprave, prinesli so toplo pijačo in celo škatlo krofov - znak okoliških prebivalcev v podporo gibanju. Zunaj pa je bila okolica polepljena z lepaki: "KOT DELAVCI BRANIMO STEKLARNO Z NEMOTENIM DELOM, KOT LASTNIKI PA S TELESOM."

Zaposleni v tovarni so namreč tudi večinski lastniki steklarne. "Vsi smo vložili svoje certifikate v tovarno in je zdaj ne damo!" je pojasnil še eden od protestnikov in pri tem v mrzlem zraku povzročil cel oblak pare. Zaposleni in hkrati lastniki se niso odločili za spontano stavko, ki bi lahko pomenila pravo katastrofo za steklarno, ampak so šli v neko vrsto samoupravljanja. "Stvar je zelo resna. Težave niso nastale čez noč," je bilo slišati od dodobra premraženih prisotnih.

Najbolj kriv je po mnenju zbranih sedanji predsednik nadzornega sveta Albin Šrimpf, o karieri katerega se je iniciativni odbor delničarjev za steklarno razpisal tudi v javnem pismu, ki ga je bilo moč zaslediti ob drugih lepakih. "Albin Šrimpf je ob prihodu na oblast prevzel več nezdružljivih funkcij. Sebi in kopici sodelavcev je omogočil neupravičeno velike plače in še nagrade. Nasprotoval je organizaciji delavskega sveta," je poudaril plešasti protestnik, ki je raje ostal imenovan le s kraticami Š. J. Vse navedeno se je v tovarni kuhalo na zmernem ognju in je eksplodiralo 21. januarja, na dan odstavitve starega direktorja. Nadzorni svet je sprejel odločitev dan pred podpisom pogodbe o državni pomoči steklarni, za katero ima po mnenju zaposlenih še največ zaslug odstavljeni direktor Davor Šenija.

Štefanija Novak, ki smo jo ujeli v steklarni pri hlajenju ravno narejenih izdelkov, je tako dejala, da nihče ni vedel, da se pripravlja zamenjava vodstva. "Zgodilo se je nenadoma." V steklarni sta poleg nje zaposlena tudi njen mož in sin, kar pomeni, da bo ostala v primeru še večjega poslabšanja v tovarni brez dohodkov cela družina.

Talec situacije

Na človeka, ki je v preteklih dneh najverjetneje užival največjo in najaktivnejšo podporo prebivalstva v Sloveniji, Davorja Šenijo, smo povsem po naključju naleteli znotraj upravne stavbe steklarne. Po sedmih dneh upora v tovarni in zunaj nje je bil videti vidno utrujen. Ali dobro spite v zadnjih dneh? "Steklarna je že dolgo v težavah, tako da je bilo že prej težko spati," je odgovoril zelo po tihem. V steklarni je zaposlen od leta 1998, lanskega oktobra je postal direktor. Pravzaprav ne razume, zakaj je deležen take podpore zaposlenih, kajti: "Nikoli nisem obljubljal pravljic." Poleg tega je delavce prepričal, da delajo nadure, ki jih steklarna trenutno ni sposobna plačevati. Lani jeseni pa so zaposleni celo privolili, da bodo nekaj časa vsak drugi mesec dobivali minimalno plačo, in s tem pomagali reševati težave v steklarni. Aneks k pogodbi je podpisalo devetdeset odstotkov zaposlenih ...

"Večkrat sem se pogovarjal z zaposlenimi, da bi nehali s protestom, da vsaj na simbolni ravni zmanjšajo obseg," je pojasnil. Boji se negativnih reakcij naročnikov ter še večje škode za tovarno. Poleg tega ima odločitev nadzornega sveta za nelegitimno, saj so delničarji sedanji sestavi nadzornega sveta izrazili svoje nezaupanje že lani.

Kaj čaka tovarno v najhujšem primeru? "Če ne pride do realizacije pomoči države, gre lahko v stečaj." Brez službe bo ostalo 990 zaposlenih v sami steklarni, potem pa so tukaj še hčerinska podjetja in firme, ki oskrbujejo tovarno, recimo s kartonažo. Tako je v skupini Rogaška Crystal vsega skupaj 1850 delavcev, skupina Rogaška Crystal Holding pa je imela v letu 2002 enajst milijard tolarjev prometa. Če upoštevamo, da v tovarni dela po več družinskih članov, bi bil za Rogaško Slatino in okolico podoben preobrat huda preizkušnja na robu preživetja.

Verjetno je ob vsem tem težko delati? Mislim na notranje doživljanje situacije ... "Nekaj hladnega čutim tukaj," je z dlanjo pokazal na prsni koš. "Ne vem, ali je to strah ali je to odgovornost ... Vendar do sedaj nisem čutil nič podobnega." Še prej je Davor Šenija dejal, da bi bilo ob nastali situaciji za njegovo družino in lasten mir najbolje zapustiti ta kraj, saj se počuti kot talec. Ker je vsa ta podpora hkrati veliko breme ... "Toda naši delavci si zaslužijo veliko več ..."

Razplet

Nadzorni svet je medtem predlagal imenovanje dveh direktorjev hkrati: prejšnjega in novega. Predsednik iniciativnega odbora delničarjev Miran Strmčnik se je na ta predlog takoj odzval. "Ali ni to še ena poteza Albina Šrimpfa, ki bi ga prikazala v luči rešitelja steklarne?" Na vprašanje, zakaj so tukaj zaposleni delničarji podprli razrešenega direktorja, je odgovoril, da se je tako kot Šenija zavzemal za steklarno, sedaj se je tovarna zavzela zanj. Opozoril je, da je bil Albin Šrimpf tisti, ki je lani nasprotoval ustanovitvi delavskega sveta - nadzornega organa. "Če bi lani ustanovili delavski svet, se danes ne bi znašli v taki situaciji. In ljudje, ki so krivi za nastalo situacijo, morajo stran. Če tega ne čutijo po moralni dolžnosti, jih bomo prisilili prek izredne revizije ali drugih zakonitih potez." Sploh pa Mirana čudi, kako se nekateri ne zavedajo svojih napak in pripeljejo stvari tako daleč, da se morajo po Rogaški Slatini sprehajati v družbi varnostnika. Kajti potem ko je bilo izoblikovano stališče delničarjev do odstranitve direktorja, so ga v pisni obliki hoteli posredovati predsedniku nadzornega sveta, Albinu Šrimpfu. Nato je predsednik odgovoril, da ne more priti, ker v neposredni okolici hotela Slovenija (ta je del premoženja steklarne), ki ga tudi upravlja, hodijo čudni ljudje. "In kako smo bili začudeni, ko se je sicer z veliko zamudo pojavil v spremstvu varnostnika," je končal Strmičnik.

V četrtek, 29. januarja, po osmih dneh od imenovanja, je odstopil novi direktor Darko Boršič. Ob odstopu je dejal, da se sicer zahvaljuje za izkazano zaupanje nadzornega sveta, kljub temu pa meni, da bi bilo nadaljnje vztrajanje na položaju nesmiselno. Nadzorni svet, na čelu z že večkrat omenjenim Albinom Šrimpfom, je na seji sprejel sklep o ponovnem imenovanju Davorja Šenije za direktorja Steklarne Rogaška. Sam Albin je za Mladino dejal, da so stvari, ki jih govorijo o njem, laži in podtikanja. "Zato sem primer predal odvetnikom, varuhu človekovih pravic in kriminalistom. Moram tudi povedati, da so tisti, ki so pošiljali laži v javnost, že poskušali doseči spravo, vendar na takšen način je to nesprejemljivo." Za zdaj ostaja še vedno predsednik nadzornega sveta, ker meni, da lahko njegov odstop steklarni povzroči še večjo škodo. "Drugih stvari pa ne bi komentiral. Čas bo pokazal svoje."

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Proti izbrisu volilne pravice tujcem«

Zbiranje podpisov za referendum o zakonu o lokalnih volitvah, s katerim je nova koalicija odvzela volilno pravico tujcem, ki ne prihajajo iz držav članic EU

Intervju

»Janša je stavil na napačnega konja«

Achiya Schatz, nekdanji izraelski specialec, strokovnjak za dezinformacije

V središču

Žoga je krvava

Zakaj bi bilo treba Fifo odstraniti z vseh nogometnih tekmovanj