nove tehnologije / Cyber nestrpnost

Zamisel o internetu kot idealističnem svobodnem komunikacijskem mediju je že nekaj časa zgolj in samo utopija. Najrazličnejši regulatorji in institucije neprestano tuhtajo, kako bi omejili to in ono ter si prisvojili čim več nadzora. V ZDA neprestano sodno preganjajo izmenjevalce glasbenih datotek mp3 in jih obtožujejo, da so krivi hude gospodarske krize, ki je prizadela nekoč bajno bogato glasbeno industrijo. V Sloveniji smo imeli recimo afero udba.net, šaljivec, ki je ameriškemu predsedniku poslal grozilno elektronsko sporočilce, pa je bil obsojen. Internet se glede na agresivne poskuse regulacije zdi kot velika črna luknja kriminala. Kršijo se avtorske pravice, krši se varstvo osebnih podatkov, na spletu mrgoli pedofilov, goljufov in drugih hudodelcev. Med tako imenovani kibernetski kriminal lahko uvrstimo tudi rasizem, ksenofobijo, antisemitizem in druge nestrpnosti. Toda kakšnih odmevnih "pogromov" proti internetnim rasistom, fašistom in drugim onesnaževalcem z nestrpnostjo ni bilo. Tudi v Sloveniji ne, pa čeprav se je na slovenskih parcelah svetovnega spleta na veliko debatiralo o džamiji in izbrisanih ter izrekalo za in proti. Marsikateri spletni čustveni izliv pa bi lahko uvrstili v kategorijo ksenofobija ali rasizem.

O tem, kako preprečiti oziroma regulirati internet v smeri preprečevanja sovraštva, so prejšnji teden razpravljali na zasedanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Parizu. Evropski uradniki so ugotavljali, da je širjenje sovraštva prek interneta vedno večji problem. Zakonsko naj bi to urejala že sama globalna konvencija o kibernetskem kriminalu. Toda definicija in preganjanje rasizma, ksenofobije in antisemitizma po internetu sta vzrok za manjši spor med ZDA in preostalim svetom. V Franciji in Nemčiji so že nekaj časa prepovedane nacistične vsebine, celo največji svetovni internetni iskalniki, kot sta Google in Yahoo, so morali namestiti posebne filtre, ki naj bi Francozom in Nemcem omejevali dostop do nacističnih vsebin tudi na strežnikih v drugih državah. Francoske židovske organizacije so celo poskušale s tožbami proti ponudnikom in lastnikom nacističnih vsebin v ZDA, toda ameriška sodišča so jih zavrnila.

Klemen Tičar z ministrstva za informacijsko družbo, ki se je udeležil konference OVSE, pravi, da so v Parizu razpravljali o dodatnem protokolu h konvenciji o kibernetskem kriminalu. Dodatni protokol nastaja, ker naj bi omenjeno konvencijo poleg evropskih držav podpisale še ZDA, Japonska in Kanada. Toda ZDA so se uprle ravno zaradi omenjanja ksenofobije in rasizma kot kriminalnega dejanja. Glavni vzrok za to naj bi bil pogosto čaščeni prvi amandma ameriške ustave, ki med drugim zapoveduje svobodo govora. Tudi če je ta sovražen. Podpisniki konvencije naj bi to, kar so podpisali, uvedli v svoje zakonodaje. ZDA pa pač ne morejo sprejeti zakona, ki bi bil neustaven, saj naj bi s svojo privolitvijo domnevno omejevale svobodo govora. Tičar pravi, da je v ZDA v takšnih primerih ustaljena praksa, da počakajo na pritožbo in nato čakajo še na odločitev sodišča. Sodba potem postane precedens. V Evropi pa so za preganjanje nacističnih in drugih sovražnih vsebin pooblaščeni organi pregona. Prav svoboda govora je najbrž vzrok, da ima več kot polovica najbolj priljubljenih nacističnih in rasističnih spletnih strani domicil na ameriških strežnikih.

Slovenija bo ena prvih držav, ki bodo ratificirale omenjeni protokol, hkrati pa so vsa določila konvencije in dodatnega protokola tako ali tako že dobila mesto v slovenskem kazenskem zakoniku ob njegovem zadnjem spreminjanju. Zakonik v 300. členu med drugim prepoveduje "zbujanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti, ki temelji na kršitvi načela enakosti". Med drugim tudi s pomočjo interneta. Lova na tovrstne kriminalce pa v Sloveniji vsaj za zdaj nismo zasledili, čeprav bi se najbrž kak posameznik ali skupina ljudi zaradi svojih besed in dejanj lahko znašla pred sodnimi organi.

Preganjanje spletnih ksenofobov in rasistov bo najbrž precej težavna naloga. Predstavniki OVSE pritiskajo tudi na globalno IT-industrijo, naj bo sama pozorna na ta problem in naj sama omejuje širjenje sovražnih vsebin. Ekstremističnih spletnih strani, ki pozivajo k nasilju, naj bi bilo samo v zadnjih štirih letih 300 odstotkov več. Drug problem bo določanje, kaj je prepovedano in kaj ne. Na konferenci so med številnimi primeri nestrpnih spletnih strani predstavili recimo tudi spletno stran Radia Islam, ki naj bi ga na Švedskem čakale kazenske sankcije, ker je skrajno antisemitsko usmerjen. Prav tako obstajajo projudovske in druge spletne strani, ki svet opozarjajo, da so muslimani glavni vir zla na Zemlji. Poleg najekstremistov deluje še cela gruča najrazličnejših legalnih skrajno desničarskih strank, ki na svojih spletnih straneh ne skoparijo s "hvalnicami" sodržavljanov druge barve polti, nacionalnosti ali veroizpovedi.