olimpijske igre / Bogata bera

Pravkar končane olimpijske igre v Atenah so bile četrte olimpijske igre, na katerih nastopa Slovenija samostojno. Tiste v Sydneyju pred štirimi leti so bile najbrž športno bolj uspešne, saj sta tedaj veslača Iztok Čop in Luka Špik suvereno osvojila zlato medaljo, z enako medaljo pa je nekoliko presenetil večni olimpijski (zgolj) favorit Rajmond Debevec. Letos v Atenah so naši športniki osvojili kar štiri medalje. Le njihov blišč ni bil tako žlahten (srebro + trije broni).

Medalje

Veslanje:

Veslača Iztok Čop in Luka Špik sta bila ob prihodu v Atene nekako abonirana na drugo mesto. Italijanski dvojni dvojec pa je vse do konca finala na OI veljal za prvega favorita. Toda razpletlo se je s presenetljivim francoskim zlatom, Čop in Špik pa sta premagala Italijana. "To je bil najin maksimum, vožnja pa optimalna. Italijana sva prehitela, nisva pa računala, da bosta Francoza tako močna, in morava biti zadovoljna," je po končani regati povedal Iztok Čop. Morda je bilo čutiti rahel grenak priokus, da jima ni uspelo obraniti zlate medalje iz Sydneyja. Še posebej zaradi dejstva, da ju francoski dvojec do Aten še ni premagal. Na finale, če ne celo na medaljo, je optimistično računala tudi posadka četverca brez krmarja: Tomaž Pirih, Miha Pirih, Jani Klemenčič in Grega Sračnjek, toda na koncu so v Atenah priveslali le zanje najbrž ne preveč radostno deveto mesto, uvrstitev, kakršno sta dosegli še dve slovenski veslaški posadki.

Jadranje:

Vasilij Žbogar v razredu laser ter Vesna Dekleva in Klara Maučeč v razredu 470 so bili med glavnimi kandidati za kolajne že po prvih olimpijskih regatah. Ves čas so bili uvrščeni med vodilno trojico ali tik za njimi. Na koncu se je precej nesrečno razpletlo za žensko posadko, ki je končala na najbolj nehvaležnem četrtem mestu. Veliko dramo je doživljal tudi Vasilij Žbogar, ki je bil pred zadnjo regato na tretjem mestu. Zaradi težav z vetrom naj bi jo sprva odpovedali, tako da smo na nacionalki že slišali vesele novice o novi bronasti kolajni za Slovenijo. "Bil sem prepričan, da jo bodo izpeljali v vsakem primeru. Poleg tega sem vedel, da bodo to storili tudi v katastrofalnih razmerah, kot so bile, in da bo zelo kratka. Najpomembneje je bilo, da dobro štartam, in zato sem šel že od začetka na nož," je po končani regati pripovedoval Vasilij. Za bronasto medaljo se je moral v zadnji regati precej potruditi, saj mu je neprestano grozil Britanec Paul Goodison, ki je uporabil tudi precej zvitih taktičnih domislic. Lovil je veter od spremljevalnih helikopterjev, ki so snemali regato.

Atletika:

Jolanda Čeplak je pred finalom veljala za eno glavnih favoritinj za olimpijska odličja v teku na 800 metrov. Toda tudi popularna Jola si je svojo bronasto medaljo pritekla šele s fantastičnim finišem. Na koncu ji je srebro ušlo le za bore tri tisočinke. Z Maročanko Hassno Benhassi sta imeli identičen čas, fotofiniš pa naj bi dokazal, da je bil Maročanka za hipec hitrejša. Pomagal ni niti protest slovenskih predstavnikov. Smola torej. Ali kot se je slikovito izrazil komentator HTV: "Če bi imela Jolanda večje prsi, bi bila srebrna". Toda Jola se je bolj kot brona veselila zmage nad svojo največjo tekmico Mario Mutulo. "Prva zmaga nad Mutolo je enaka zlati kolajni. To so bili najnapornejši štirje dnevi kariere in hvala bogu, da je vsega konec," je po poročanju Dnevnika v cilju izjavljala presrečna Čeplakova.

Izmed preostale ekipe atletov je bil medalji še najbližje metalec kladiva Primož Kozmus s sedmim mestom, veliko pa je s polfinalom na 200 metrov dosegel tudi naš najboljši šprinter Matic Osovnikar, ki postaja eden najboljših belopoltih šprinterjev na svetu.

Judo:

Urška Žolnir je z osvojeno bronasto medaljo največje presenečenje slovenske olimpijske odprave. Sprva sploh ni imela norme za nastop na OI in je povabilo v Atene dobila le nekaj dni pred odhodom. Nato je prišla, videla in zmagala. Pri njenem bronu pa ostaja madež kontroverzna sodniška odločitev, ki jo je stala še višje uvrstitve. Sodniki so ji namreč v polfinalu zaradi pasivnosti prisodili usodno kazensko točko po izteku tekmovalnega časa.

Slovenski olimpijski debakli

Največji slovenski olimpijski osmoljenec je spet strelec Rajmond Debevc: "Popolnoma sem sesut in strašno razočaran. Meril sem povsem enako kot pri predzadnjem za 10,5 kroga. Ko sem sprožil, nisem opazil nobene posebne napake," je skorajda v solzah po finalu svoje paradne discipline 3 x 40 z malokalibrsko puško razlagal Debevc. Medaljo je izgubil šele z zadnjim slabim strelom, in to zgolj za 0,2 kroga. Toda Debevc je bil najbolj razočaran sam pri sebi. Množica slovenskih športnih navdušencev pa je bila veliko bolj razočarana nad nastopi rokometašev, ki so na letošnjem EP v Sloveniji osvojili drugo mesto. Pričakovanja na OI so bila enaka. Še posebej, ker je reprezentanco vodil najboljši rokometni trener na svetu Tone Tiselj. Vsaj tako je svoj čas razglašal predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Jankovič. Toda prvi dvomi o uspehu rokometašev na OI so se pojavili, ko se je selektor slovenske reprezentance odpovedal nekaterim ključnim in avtoritativnim igralcem, ki so veliko naredili za drugo mesto na evropskem prvenstvu, Boštjanu Ficku, Ognjenu Backoviču in Zoranu Lubeju. Ob katastrofalni predstavi Slovenije so številni strokovnjaki in polstrokovnjaki pripominjali, da se zmagovalna ekipa ne sme spreminjati tako, kot je to storil Tiselj. Slednji pa je šel še korak dlje v taktičnem pristopu k igri. Vso tekmo je nenehno menjal igralce na igrišču, v slogu letečih menjav pri hokeju. "Mislim, da je (rotacija igralcev) v današnjem rokometu nujna. Edini, ki je ne uporabljajo, so Hrvati. Mi smo na EP pri nas s tem presenetili tekmece, tokrat so bili na nas mnogo bolje pripravljeni. Na EP nam je rotacija uspevala, tu nam žal ni," je za športni dnevnik Ekipa pripovedoval Tiselj. "Vzponi in padci so v športu nekaj najbolj normalnega. Vsi tisti, ki so bili z nami v olimpijski vasi, so nas razumeli in nam pomagali v težkih trenutkih." No, rokometaši pa so očitno hitro preboleli težke čase. Po pisanju San Francisco Chronicla so bili slovenski rokometaši najbolj razposajeni na zabavi prestižnega športnega časopisa Sports Illustrated, kamor so povabili največje olimpijske zvezdnike. Naši rokometaši naj bi verbalno obdelovali navzoče lepotice in si dajali duška tudi na druge načine. Ali kot je dejal Luka Žvižej, srečni so bili, da se je zanje tekmovanje končalo. Med tiste, ki so v Atenah pustili precej slab vtis, pa sodijo še skakalec v daljavo Gregor Cankar, ki je tudi bojda komaj čakal, da je vsega konec, plavalci, katerih največji dosežek je bila ena uvrstitev v finale (zadnje mesto), in slovenske tenisačice, ki pa so v Atene odpotovale tako rekoč brez kančka možnosti za uspeh.