zda / Naj doni svoboda!

Dan Rather, sloviti voditelj udarnih poročil na ameriški TV mreži CBS, že dolgo trn v peti ameriške desnice, se je bil te dni javnosti prisiljen opravičiti: dokumenti, ki jih je nedavno pokazal v oddaji 60 Minutes in ki naj bi dokazovali, da Bush svojega služenja v Nacionalni hardi ni zaključil častno in da se v svoji alabamski enoti po določenem času preprosto ni več pojavil, so bili le ponarejeni, sfabricirani. Toda faktov Rather ni preklical - Bush se v svojo enoto ni več javil, letnega zdravstvenega pregleda ni opravil, izneveril se je vojaškim standardom, izgubil je pilotsko licenco, vojske ni častno odslužil. Z eno besedo: W je dezertiral. Razumete, ne - fakti stojijo, le dokumenti, ki naj bi te fakte potrdili, so lažni. Kako to, da je Rather nasedel lažnim dokumentom? Mu jih je kdo podtaknil? Kdo? Možnosti sta dve. Prvič, možno je, da so mu jih posredno podtaknili republikanci - z lažnimi dokumenti so skušali diskreditirati vse tiste, ki Bushu očitajo, da je dezertiral. In drugič, možno je, da so mu jih posredno podtaknili demokrati - s tem so skušali kontrirati "vietnamskim veteranom za resnico" (Swift Boat Veterans for Truth), lažnim pričam, ki s pomočjo republikanskih sponzorjev dokazujejo, da je John Kerry svoje vojne rane in svoje vojno herojstvo napihnil.

Letošnja ameriška predvolilna kampanja je vojna dveh osebnih zgodb, dveh heroik, dveh prezentacij preteklosti, dveh tipov 30-sekundnih spotov in dveh tipov ponaredkov. In seveda - letošnja predvolilna kampanja je tudi vojna knjig. Knjige so orožje. Še več - vse te predvolilne knjige skušajo imeti impakt orožja za množično uničevanje. Na vsako knjigo, ki popisuje Kerryjeva vojna herojstva, takoj pride knjiga, ki Kerryjeva vojna herojstva minira, recimo Neprimeren za poveljevanje (Unfit for Command). In na vsako knjigo, ki minira Kerryjeva vojna herojstva, takoj pride bodisi knjiga, ki popisuje, kako se je Bush izognil vpoklicu v Vietnam, recimo Dezerter (Deserter), ali pa dvd, na katerem fantje s Kerryjevega čolna pojejo himne svojemu nekdanjemu poveljniku, recimo Bojni tovariši (Brothers in Arms). Krog je začaran.

Na vsako knjigo, ki skuša pokazati, da so liberalci Busha podcenili in da ni demokrata, ki bi mu segel do tiča (npr. Misunderestimated), pride knjiga, ki Busha tako udari, da ga sezuje. Kitty Kelley, ki jo je s svojimi patografskimi ekspozeji že v preteklosti hudo zagodla nekaterim republikanskim zvezdam (Nancy Reagan, Frank Sinatra), v knjigi Družina - resnična zgodba o dinastiji Bush (The Family - The Real Story of the Bush Dynasty) rentgenizira vse generacije Bushev, ki so se utapljali v rasizmu, antisemitizmu, kolaboriranju z naciji, pohlepu, sumljivih poslih, prešuštništvu, alkoholu, norosti in privilegiranosti. Jasno, na voljo so tudi vsi "grehi" malega Busha (splav, snifanje kokaina ipd.), vsa njegova poslovna zabušavanja, vse njegove ojdipske ekshibicije in vsi njegovi zgodnji bušizmi ("Ljudje so revni zato, ker so leni"). Nikoli se ni pretegnil in nikoli ni imel pojma, za kaj gre, toda vedno se je izmazal - hja, podobno kot Frank Sinatra, jr., le da mali Sinatra potem ni kandidiral za predsednika.

Toda na vsako knjigo, ki napada Busha, recimo njegovo logiko verskega in etničnega profiliranja, množičnega interniranja potencialnih "sovražnikov" (Guantanamo) in mučenja iraških zapornikov v Abu Grajbu, pride kaka knjiga, ki "dokazuje", da sta množično interniranje in etnično profiliranje nujna. Recimo: Michelle Malkin v knjigi V obrambo interniranja (In Defense of Internment) zagotavlja, da pravice le ovirajo nacionalno varnost. Aha. Ko gre za varnost, so nekatere pravice odtujljive. Če Amerika med II. svetovno vojno ne bi internirala vseh Američanov japonskega rodu, bi izgubila vojno in svobodo. In danes ni nič drugače, zato Bush, ki hoče Ameriko zaščititi pred morilskimi tujci, le sledi temu svetlemu zgledu, ki je rešil Ameriko. Vidite, brez množičnih interniranj in etničnega profiliranja ni svobode. Le zakaj bi nas presenetilo, če potem na vsako knjigo, ki popisuje, kako je Bush Ameriko spravil v vojno proti islamu, pride kaka knjiga, ki oznanja, da Amerika bolj kot kogarkoli drugega preganja kristjane - in to v Ameriki! David Limbaugh namreč v bestsellerju Preganjanje (Persecution) "razkriva", da so največje žrtve diskriminacije in nestrpnosti kristjani. Protikrščanski socialni inženirji jih izganjajo iz šol, univerz, javnega življenja, medijev, športa, Hollywooda in zgodovinskih knjig, še huje - prikazujejo jih kot agresivne, zatrte pošasti in jih posiljujejo z alternativnimi seksualnimi praksami. In da bi bila mera polna, jih ločujejo od oblasti. V Ameriki lahko kristjan preživi le, če se pretvarja, da je musliman. Odprite oči! Kerry ne sme zmagati! Če bo zmagal Kerry, se bodo morali vsi kristjani preseliti v Izrael!

In res, na vsako knjigo, ki svari pred Bushevo ponovno izvolitvijo, pride knjiga, ki svari pred izvolitvijo Johna Kerryja - ali pa kateregakoli demokrata. Robert Patterson, leteči polkovnik z vzdevkom "Buzz", junak zalivske in bosanske vojne, ki je Clintonu nosil kovček z nuklearnimi skrivnostmi, v knjigi Brezskrbni prezir (Reckless Disregard) zagotavlja, da islamski teroristi na čelu z al-Kajdo komaj čakajo, da v Belo hišo pride Kerry. Potem bo šele veselica! Že podnaslov tega nadpatriotskega bisera med konzervativnimi bestsellerji pove vse: Kako so liberalni demokrati spodkopali našo vojsko, spravili v nevarnost naše vojake in ogrozili našo varnost. Ja, Kerryjeva izvolitev bi Ameriko pokopala, bolje rečeno - z izvolitvijo Kerryja bi si Amerika podpisala smrtno obsodbo. Liberalni demokrati so bolni - terorizem ignorirajo, za nacionalno varnost se ne menijo. Še huje, nacionalno varnost prezirajo. Ni bolj neodgovornega, nemoralnega in nevarnega človeka, kot je liberalni demokrat. Kerry je tak. Clinton je bil tak, kar pa vemo že iz prejšnje kolonelove "razkrivaške" knjige Zanemarjanje dolžnosti (Dereliction of Duty), katere podnaslov se je glasil: Neposredno pričevanje o tem, kako je Bill Clinton daljnoročno ogrozil ameriško nacionalno varnost. Nič, na vsako knjigo, ki razkriva Bushevo nesposobnost, njegovo zaročenost s Saudovim dvorom, njegovo ignoriranje terorizma, njegove vojne laži in njegovo ubijanje svoboščin, pač pride kak "Buzz".

Ker pa kolonel ne trpi relativnosti, so njegovi sklepi vedno definitivni in absolutni, še posebej tale: vsi liberalni demokrati so isti. Prvič, nikoli ne vidijo pravih sovražnikov Amerike, ampak sovražnike Amerike vedno najdejo v sami Ameriki, "med nami", v vojski, v obveščevalnih službah. Drugič, še vedno živijo v iluziji, da je mogoče teroriste preganjati s policijo in sodišči, ne pa z vojsko in vojnami. Tretjič, usodo Amerike hočejo prepustiti jebenim Združenim narodom. In četrtič, ljubita jih le Jacques Chirac in Kim Džong-Il. Kdo je kriv za teroristični napad na Ameriko, ni dvoma - liberalni demokrati. In demokratski predsedniki, prototipi dekadence, ki so vojski in obveščevalnim službam v vseh teh letih zbili moralo ter jih namerno zmedli, pomehkužili in poženščili, tako da so bile 11. septembra povsem impotentne... ee, frigidne. Jasno, za razliko od njih je Bush rojen za poveljevanje. Kerry to ni. In tudi Clinton je bil vse prej kot to - hej, Air Force One je hotel preleviti v bordel! A to še ni vse: vojaki v Belo hišo niso smeli v uniformi - po ukazu vrhovne poveljnice, "zoprne, naporne in nepredvidljive" Hillary Clinton.

Izdajalci & obrekovalci

Je kdo rekel Hillary? Brez skrbi, na vsako himnično avtobiografijo Hillary Clinton, pride kaka knjiga, ki nekdanjo Prvo damo ruši, samo ruši in nič drugega kot ruši. To počne gospa R. Emmett Tyrrell v ultra konzervativnem bestsellerju Gospa Hillary (Madame Hillary). Hillary ni le liberalna demokratka, ampak nekaj bistveno hujšega - podla, hinavska, preračunljiva, grebatorska, skorumpirana, strupena, maščevalna, paranoidna levičarka, tako rekoč prikrita socialistka, ki misli le nase. Zelo nevarna in ekstremna madame, sovražnica konzervativnosti št. 1. Iskreno rečeno, Hillary je primer najhujše pošasti - levičarka, ki hoče postati ameriška predsednica! In da bi se še enkrat prebila v Belo hišo, tokrat kakopak v glavni vlogi, je pripravljena storiti vse. Vse, kar počne, so le priprave na vladanje. Nabira moč. Zapeljuje medije. Gazi demokratske tekmece. Nič ji ni sveto. Nič je ne more potešiti - le Bela hiša. Prihaja! Clintona sta bila že prvič katastrofa za Ameriko - drugič bo še hujše. Amerika se ne bo več pobrala. Hillary je namreč hujša od Billa - zmaga Hillary Clinton bi pomenila konec svobode. Hillary = smrt za Ameriko. Amerika lahko ostane svobodna le, če Hillary izgubi. Toda madame Hillary bo zmagala, se boji madame Tyrrell - vse bo nategnila, ker bo hlinila, da je konzervativna! Ha! Tudi Dick Morris, nekdanji Clintonov strateg in confidant, se boji, da bo Hillary slej ko prej prišla v Belo hišo - v knjigi Ponovno napisana zgodovina (Rewriting History), ki predstavlja patriotsko demaskiranje njene avtobiografije Living History, jo prikaže kot mračnega, hladnega, spletkarskega, oportunističnega, pohlepnega, materialističnega, paranoidnega, dobro povezanega robota, kot reinkarnacijo Richarda Nixona (!), kot maskirano žensko, ki se obdaja s privatnimi detektivi in špiclji, stalno spreminja mnenje, hlini slehernico, predeluje svoj imidž, napihuje svoje dosežke, skriva preteklost, prireja epizode iz svojega življenja ter z neverjetno lahkoto laže, laže in laže. Jasno, vse to so le nujne postaje na poti v Belo hišo.

Z eno besedo: Hillary je hujša od Billa. In da ne bi bilo nič prepuščeno naključju, tudi na vsako avtobiografijo Billa Clintona, pride kaka knjiga, ki Clintona sestreli - in mu naprti krivdo za 11. september. Izbrana dela kolonela "Buzza" Pattersona že poznamo, toda kdor hoče še second opinion o tem, kako je Clinton ogrozil Ameriko, lahko prebere knjigo Izgubljanje bin Ladna (Losing bin Laden), ki jo je napisal "raziskovalni novinar" Richard Miniter, sodelavec desnih medijev (Fox News, Wall Street Journal, National Review ipd.), in ki ima nenadjebljiv podnaslov: Kako so napake Billa Clintona sprožile globalni teror. Ja, to je antibiografija, ki pravi, da 11. september ni Bushevo maslo, pač pa Clintonovo - ker ni prijel bin Ladna, ker ni odgovoril na bin Ladnove vojne napovedi, ker je prikrival dimenzije islamskega terorizma, ker ni zaščitil Amerike in ker je blokiral zaposlitev arabskih prevajalcev, tako da CIA ni mogla dešifrirati bin Ladnovega znaka za napad. Poanta vseh teh svarilnih knjig - neke sorte "preventivnih udarcev" - je nedvoumna: Kerry je tak kot Clinton! Če bi Clinton ukrepal, se 11. september ne bi zgodil. Videli ste Clintona - bojte se Kerryja! Bush je nedolžen.

Kot veste, se Michael Moore s tem ne strinja, toda na vsak Mooreov protibushevski dokumentarec pride kak probushevski Fahrenheit. Desne, prorepublikanske spletne strani kot "dokumentarec leta" rinejo Mega Fix, 90-minutni dvd, ki so ga na teksaškem festivalu Ameriške filmske renesanse (oh, ne sprašujte) menda razgrabili in ki "razkriva", da so vse velike zarote zadnjih let, recimo bombni atentat v Oklahoma Cityju, eksplozija potniškega leta TWA 800 nad Long Islandom in peklenski stroj na olimpijskih igrah v Atlanti, povezane, da so bile vse delo islamskih teroristov, da sta Clinton in Kerry - prvi kot predsednik in drugi kot član senatne komisije, ki je preiskovala delo obveščevalnih služb - resnico o teh napadih zarotniško prikrila, krivdo pa naprtila ameriškim desničarjem. Ni kaj, Mega Fix je mati vseh teorij zarote, tudi ultimativne - 11. september je bil posledica Clintonovih in Kerryjevih zarotniških igric. Še en dokaz, da je Bush nedolžen. V sliki in besedi.

In ker smo že ravno pri besedi: tudi na vsako knjigo Michaela Moorea ali pa kakega drugega protibušista, ki našteva Busheve in republikanske zablode, pride truma knjig, ki naštevajo zablode demokratov, h'woodskih liberalcev, protivojnih protestnikov, multikulturalistov in drugih moralnih slepcev. Laura Ingraham, junakinja mreže ultra konzervativnih radijskih postaj, v knjigi Molči & poj (Shut Up & Sing) tej hinavski, liberalni, protiameriški bandi, ki misli, da je Bush idiot, očita, da uničuje patriotizem, tradicijo in družinske vrednote, iztreblja vero v Boga in trdo delo, trga ameriško zastavo, omalovažuje obrambne sile, ruši svobodo in blokira vladavino večine. In kar je najhuje - v Belo hišo hoče pripeljati Hillary! Skratka: Barbra, molči & poj! Tudi Sean Hannity, drugi junak mreže ultra konzervativnih radijskih postaj in jurišnik TV mreže Fox News, v knjigi Naj doni svoboda (Let Freedom Ring) ne pušča nobenega dvoma, da je liberalizem smrt za Ameriko in da so demokrati grobarji ameriške vojske, nacionalne varnosti, svobode, morale, družine, inštitucij in prosperitete. Prvič, demokrati vedno, zmeraj in vselej delajo proti Ameriki. Drugič, globalno segrevanje se jim zdi pomembnejše od terorizma. In tretjič, sovražnika Amerike ne vidijo v komunizmu in islamskem ekstremizmu, ampak v konzervativizmu. Ja, 11. september je njihovo maslo. Definitivno. Demokrati se motijo - republikanci imajo prav. Ann Coulter, razvpita multimedijska jurišnica skrajne desnice, ki je takoj po 11. septembru oznanila, da je treba vse muslimane pokristjaniti, zato v knjigah Obrekovanje (Slander) in Izdaja (Treason) "dokazuje", da so demokrati le paranoidni izdajalci Amerike in nevrotični obrekovalci republikancev - da so torej rojeni za izdajo, da so vedno proti Ameriki, da vedno podpirajo dežele, ki Ameriko sovražijo, da so vedno na strani terorizma, totalitarizma in komunizma (hej, zrušili so senatorja Josepha McCarthyja, ki je Ameriko rešil pred komunizmom, in navijali za Vietnamce!), da Ronaldu Reaganu odrekajo zmago v hladni vojni, da podpirajo vrednote, ki rušijo Ameriko (homoseksualnost, splav, promiskuitetnost, ločevanje ipd.), in da širijo mite in stereotipe o republikancih. Recimo, da so rasisti. Ali pa recimo, da ima predsednik Bush nizek inteligenčni kvocient. Iz priloženega je razvidno, da imajo vsi ti konzervativci tako visok IQ, da bi bili perfektni podpredsedniki.