zamejstvo / Čezmejni Expo

"Mislim, da ima tržaška kandidatura za Expo 2008 nekaj več možnosti od Zaragoze in Soluna, ker ponuja najboljši prostor, najboljšo temo in načrte za uporabo objektov tudi po Expu, kar je eden od pogojev pravilnika Mednarodnega urada za razstave BIE." Izjava predsednika dežele Furlanije -Julijske krajine Riccarda Illyja izraža splošno mnenje Tržačanov, ki upajo, da jim bo z organizacijo svetovne razstave uspelo mestu vrniti nekdanji blišč iz časov avstro-ogrske monarhije in ga povzdigniti v eno od sodobnih evropskih središč. Za to se že več mesecev zavzemajo občina Trst, pokrajina Trst, dežela Furlanija - Julijska krajina in italijanska vlada. Mesto so v tem času obiskali številni delegati mednarodnega urada BIE. V začetku oktobra je ob 40-letnici Mednarodnega centra za teoretsko fiziko prispelo v Trst 27 delegatov, ki so si ogledali tudi prostor in projekt družbe TriestExpo Challenge za promocijo tržaške kandidature. Lobiranje za Expo pa prav tako uspešno poteka na mednarodni ravni. Za to se je zavzel predvsem podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu in nekdanji predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Roberto Antonione, ki je opravil vrsto potovanj in mednarodnih srečanj za pridobitev podpore najrazličnejših držav.

Expo je nekomercialna mednarodna tematska razstava, na kateri imajo države z vsega sveta možnost medsebojnega srečevanja in soočanja ter spoznavanja in prepletanja posameznih izkušenj in znanj. Za mesto, ki gosti Expo, pa je to tudi priložnost za pospešitev že začetih gradbenih in gospodarskih posegov. Kandidature za gostovanje razstave in končni sedež določa Mednarodni urad za razstave BIE (Bureau International des Expositions), ki ga sestavljajo predstavniki 91 držav. Kot že omenjeno, se za Expo 2008 poleg Trsta potegujeta še španska Zaragoza in grški Solun. Končna odločitev urada BIE bo sprejeta 16. decembra v Parizu. Illy je že napovedal navzočnost na odločilnem srečanju.

Slovenija za zdaj še ni članica urada BIE. Na posredovanje predstavnikov krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji je sicer prejšnja vlada dala zeleno luč za članstvo in tudi podprla tržaško kandidaturo. Kot sta v pismu predstavnikom oblasti Republike Slovenije zapisala predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor, bi Expo pripomogel tudi k utrditvi logike sožitja in sodelovanja v tem prostoru. "Takratni zunanji minister Ivo Vajgl se je zavzel za vstop Slovenije v urad BIE in za slovenski glas Trstu," je dejal Illy. Nato pa so prišle volitve in zdaj je na potezi nova slovenska vlada. Časa za podporo Slovenije Trstu pa ni več veliko.

Staro pristanišče

Staro tržaško pristanišče s skladišči in z drugimi stavbami, ki v celoti obsega kar 70 tisoč hektarjev zemljišča, je danes skoraj povsem zapuščeno. Nastalo je leta 1863 na pobudo cesarja Franca Jožefa, ko je bil Trst glavno pristanišče avstro-ogrskega cesarstva. Še pred dvajsetimi leti so tu imele sedež številne tržaške tovarne. Zdaj delujeta na tem območju le tržiški Adriaterminal in terminal za živino. Vse drugo je prazno in zapuščeno. Staro pristanišče je v vseh teh letih ohranilo čar in je bilo idealno prizorišče za snemanje več filmov. Med zadnjimi, ki so snemali v njem, je razvpiti španski režiser Bigas Luna, nemška televizija pa naj bi tu v kratkem posnela dokumentarec.

Z organizacijo Expa bi Trst znova pridobil ta ogromen, predolgo zanemarjen del mesta, ki sega od železniške postaje do barkovljanskega nabrežja. Če bo tržaška kandidatura v Parizu prodrla, bodo razstavnemu prostoru namenili 25 tisoč hektarjev, drugih 15 tisoč hektarjev pa je predvidenih za razne storitve. Stavbe bodo popravili in posodobili, vendar bodo ohranili njihov zgodovinski videz. Ob sedanjih bodo na nekaterih mestih zrasle še nove strukture. Stara arhitektura se bo tako prepletala s sodobnim slogom. Za dosedanje načrte sta poskrbela arhitekta Maurizio Bradaschia in Alberto Cecchetto, Paolo Plossi pa je opravil raziskave v zvezi z vplivom na okolje.

Ena od prednosti tržaškega razstavnega prostora je, da je v samem središču mesta. Do Velikega trga je le nekaj minut peš. Poleg tega je kraj lahko dosegljiv z vlakom, saj leži železniška postaja ravno nasproti starega pristanišča; z ladjo, saj se staro pristanišče razteza na odprto morje; z letalom, saj so v neposredni bližini letališča v Ronkah, Benetkah in Ljubljani; in navsezadnje po avtocestah in drugih prometnicah, ki Trst povezujejo z vzhodom, zahodom, severom in jugom Evrope. Za avtomobile naj bi poleg manjših parkirišč znotraj starega pristanišča uredili še veliko parkirišče pri Fernetičih, od koder naj bi v mesto vozili avtobusi.

Glede na to, da so zmogljivosti Trsta, pa tudi celotne pokrajine, omejene, bodo za prenočišča prišle v poštev tudi sosednje dežele in države. Riccardo Illy: "Seveda Trst nima zadovoljive infrastrukture. Tu se govori o 100 do 150 km dolgem območju od Benetk do Hrvaške in Koroške za prihode z letalom, vlakom, avtomobilom in ladjo, pa tudi za prenočišča. Trst je ravno v središču območja, ki ima potencialno zelo velike možnosti za turistični razvoj. Jasno je, da bi Expo omogočil obiskovalcem, da spoznajo ne samo razstavni prostor in Trst, temveč širše območje." Za Illyja pa bi bil Expo "tudi priložnost, da se vlade sosednjih dežel v duhu vzpostavljanja evroregije zavzamejo za cilj, ki je zelo pomemben za vse". Tržaški župan Roberto Dipiazza: "Gostiti 5 milijonov ljudi v 90 dneh ni problem. Na tem območju imamo srečo, da je ogromno turističnih objektov v neposredni bližini. Pomislimo samo na obmorska letovišča od Veneta prek Gradeža in Lignana do Portoroža in torej vse slovenske in hrvaške obale. Že to je pravo jamstvo. Poleg tega je tu še notranje zaledje s Furlanijo. Če pa vse to ne bi zadostovalo, že razmišljamo, da bi pred staro pristanišče zasidrali štiri velike potniške ladje." Expo je tudi po mnenju tržaškega prvega občana priložnost ne le za Trst, temveč za celotno obmejno območje: "Slovenija in Hrvaška lahko odigrata pomembno vlogo kot posrednici vzhodnega sveta. Trst je čezmejno območje, kjer leta 2008 ne bo več meje. Ljudje se bodo nemoteno premikali po celotnem ozemlju, kar ni malo. Iz Trsta bodo lahko šli v Postojno, na Bled, na Koroško in bodo vedeli, da so v drugi državi, samo zaradi napisov v drugem jeziku. Obiskovalec Expa bo imel tu možnost zanimivih turističnih izletov. Ne smemo pozabiti, da je Trst le nekaj kilometrov od prestolnic, kot so Ljubljana, Zagreb, Dunaj, ali od Benetk, ki še vedno privabljajo turiste z vsega sveta. Bližnja Slovenija pa je čudovita predvsem z vidika narave." Glede konkretnega sodelovanja Slovenije pri organizaciji Expa je Dipiazza dejal: "V tem trenutku so odnosi s Slovenijo zelo dobri. Zgodovinski dogodki so v preteklosti močno zaznamovali te kraje, danes pa so se razmere umirile. Nacionalizmi na eni in drugi strani so se ublažili." Naj pripomnimo, da se te besede nekoliko razlikujejo od vsakdanje prakse tržaške politike, ki je pred kratkim povzročila umik Luke Koper iz tržaškega pristanišča in ki ni ravno dojemljiva za potrebe slovenske manjšine in izvajanje zaščitnega zakona. Še bolj pa so v nasprotju z nacionalistično usmerjenimi proslavami ob 50. obletnici vrnitve Italije v Trst, s katerimi želi občinska uprava še enkrat poudariti izključno italijanskost mesta.

Mobilnost znanja

Tema morebitnega Expa v Trstu bi bila mobilnost znanja. "Gre za temo, ki vodi organizacijo Expa v prihodnost, predvsem pa se spoprijema z enim od glavnih problemov človeštva danes: z razlikami med državami glede družbenih in gospodarskih razmer. Manj razvite države sestavljajo namreč dve tretjini članstva urada BIE," meni Illy. Mobilnost znanja pomeni pridobivanje znanja in potem prenos pridobljenega v različna okolja v korist prebivalstva vsega sveta. To je tema, ki je Trstu pisana na kožo. Ne smemo pozabiti, da so tu pomembna znanstvena središča, kot sta Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru in Znanstveni park pri Padričah, kjer nenehno krožijo zamisli, znanje in ljudje. Mnogi izmed raziskovalcev, ki so zaposleni v teh središčih, prihajajo prav iz manj razvitih držav. Italija bi za izvedbo Expa finančno podprla manj razvite države, da bi se te lahko udeležile razstave. Hkrati bi ponudila mladim iz teh držav več štipendij za izpopolnjevanje na gospodarskem, znanstvenem, umetniškem in drugih področjih. Vse to v znamenju posredovanja znanja, ki je tudi najaktualnejša od predlaganih tem. Grčija in Španija sta za temo predlagali zemljo in vodo.

Pri tako velikih prireditvah oziroma investicijah se vedno pojavi vprašanje, kaj se z infrastrukturo zgodi po prireditvi. Tudi na to vprašanje imajo zagreti Tržačani pripravljen odgovor. "Infrastruktura, ki jo bomo zgradili, bo dan po Expu takoj uporabna v druge namene. Tu bodo našli prostor hoteli in kongresna središča, predvsem pa bo to primerno mesto za organizacijo tematskih sejmov," pravi Dipiazza. V Trstu nameravajo na primer prirediti navtični sejem kot alternativo tradicionalnemu sejmu v Genovi. "Vse se iz Jonskega in Tirenskega morja postopoma pomika proti Jadranu, to se pravi proti italijanski, slovenski in hrvaški obali. Turistični pojav Azurne obale in Sardinije bomo prenesli k nam in ustvarili nove možnosti na Jadranu." S tem se strinja tudi Illy: "Expo bo temu območju prinesel turistični razvoj na svetovni ravni. Pomislimo samo na Lizbono, kjer so svetovno razstavo pripravili leta 1998."

Leva in desna sredina sta torej v prizadevanjih za pridobitev in izpeljavo Expa 2008 našli skupni jezik. Čeprav se predvsem glede na politične poteze njuni pogledi nekoliko razlikujejo, je skupni cilj vseh pripeljati Expo v Trst ter omogočiti razvoj mesta in celotne čezmejne regije, ki sega od jadranske obale do Avstrije. Kako, bomo še videli. Za zdaj ne preostane drugega kot čakati na 16. december, ko bo glavna skupščina Mednarodnega urada za razstave razglasila zmagovalca.