Lov na slončka

18-letni A. P., menda dijak Waldorfske gimnazije iz Ljubljane, naj bi bil hud trn v peti Hollywoodu. Sliši se bolj kot scenarij kakšnega podpovprečnega ameriškega mladinskega filma, kjer najstniški hekerji razturavajo računalniške sisteme megakorporacij, CIE in vojske. Toda “sloncek”, kot je njegov vzdevek v virtualnem svetu, je bil deležen pozornosti svetovnih medijev (resda je šlo v glavnem za povzemanje Reutersove novice), saj je administrator spletne strani www.suprnova.org, ki s pomočjo programske opreme Bitorrent omogoča uporabnikom, da si izmenjujejo filme, glasbo, računalniške igre, tv-nadaljevanke ali programsko opremo. In to povsem svežo robo, ki je pravkar ali še celo ni ugledala luči sveta. Primer: zadnji album angleškega DJ-ja Fatboya Slima je bil prek Suprnove na voljo kar dva meseca pred uradnim izidom. Spletne strani, kot je Suprnova, sicer ne ponujajo multimedijskih in programskih vsebin, s katerimi bi kršili avtorske pravice. Na njej so le majhne torrent datoteke, s pomočjo katerih Bitorrent ugotovi, kdo vse si v tistem trenutku izmenjuje datoteko. Program pa v nasprotju z drugimi podobnimi programi za izmenjavo deluje precej hitreje, saj se filmi, glasba in programi ne izmenjujejo zgolj med dvema uporabnikoma, temveč si jih lahko v istem času izmenjuje več uporabnikov hkrati. Če nekomu manjka del datoteke, jo Bitorrent nemudoma poišče pri drugem uporabniku. Bitorrent je zaradi svoje hitrosti, s katero je prehitel ostale P2P-mreže, kot so eMule ali skoraj že pozabljena Kazaa, postal v zadnjem času najbolj priljubljen program za izmenjavo datotek. Angleški spletni analitiki so sicer morda malo pretenciozno objavili, da ima Bitorrent na vesti kar 35 odstotkov celotnega prometa podatkov, ki poteka prek interneta. Suprnova pa sodi med najbolj prometne spletne strani. Slonček si je prislužil intervju na spletni strani importantpeople.net, kjer poveličujejo administratorje in lastnike najbolj obiskanih in najbolj legendarnih spletnih strani na svetu. Že letos aprila je imela Suprnova.org kar pol milijona obiskovalcev dnevno, kar je nesporen slovenski rekord. Najdi.si se je recimo letos pohvalil s 130.000 dnevnimi obiskovalci. Pol milijona obiskovalcev pa je številka, ki menda presega največjo nemško govorečo dražbeno spletno stran ebay.de. Slonček se zadnje čase izmika medijem, saj tudi nam kot tudi Reutersu ni odgovoril na prošnje po kakšni izjavi o svoji mega spletni strani in kaj vse se dogaja v zakulisju. Internetnim pomembnežem pa je še povedal, da je na Suprnova.org shranjeno več kot 16.000 torrent datotek in da je večina uporabnikov iz ZDA, kar 37 odstotkov. Sledijo pa Kanadčani z osem in Britanci s sedmimi odstotki. Zelo aktivni naj bi bili tudi uporabniki iz Srednje Evrope in Skandinavije.

Proti izmenjevalcem glasbenih datotek je prva začela s pogromom glasbena industrija. Predvsem največje ameriške založbe so prve tarnale, da je izmenjavanje glasbenih datotek prek interneta glavni krivec za krizo globalne glasbene industrije. Pa čeprav je resnica najbrž nekje drugje. Večina lastnikov osebnih računalnikov ima že pekače CD-jev, prazni CD-ji stanejo drobiž, manj kot polovico kave v bifeju, CD pa se lahko sposodi pri znancih, sosedih in seveda tudi v knjižnicah. Najprej so se sodno spravili na pisce programov P2P, s pomočjo katerih so si uporabniki interneta izmenjavali glasbene in druge datoteke. Pa ni najbolj šlo, saj pisci programov v bistvu niso bili nič krivi, če kdo “zlorablja” njihove izdelke. Nato so v ZDA izsledili nekaj bojda najbolj aktivnih izmenjevalcev glasbe in jih spravili na sodišče. Kot poduk ostalim sta sledili kazen nekaj tisoč dolarjev in grožnja, da bodo podobne akcije izvajali tudi drugod po svetu. Dokaj pozno pa so spoznali, da bi morda kdo odštel tudi kakšen evro ali dolar za skladbo, ki bi si jo presnel z "neta". In kar naenkrat je prodaja glasbe prek glasbenih spletnih servisov postala posel. Nekaj podobnega bi morda spoznala tudi hollywoodska filmska industrija. Toda kot kaže, so ravno tako ali še manj okretni, kot je bila glasbena industrija. Na izmenjevalce filmskega gradiva prek spleta naj bi se spravili z mečem in ognjem, saj so oni glavni krivec, da je padla prodaja DVD-jev in da množice ne drejo v kinematografe tako množično kot nekoč. Med glavnimi krivci pa naj bi bil tudi slovenski dijak z vzdevkom "sloncek". Slednji je menda dobil že nekaj groženj tujih protipiratskih borcev. V ZDA naj bi proti Suprnovi posredovali tudi ameriški zvezni policisti FBI in skušali zapirati tamkajšnje Suprnovine zrcalne strani. Podobno naj bi se po njihovih obljubah zgodilo kmalu tudi po Evropi. Slonček je v nekaterih zadnjih izjavah pravil, da ne dela nič nezakonitega. Sicer pa naj bi pot, kako slončka in Suprnovo uspešno sodno preganjati, menda iskali tudi slovenski predstavniki največjih svetovnih filmskih korporacij. Glede na scenarije, ki so se zgodili v preteklosti, ko je bil obsojen možakar, ki je ameriškemu predsedniku poslal grozilno elektronsko pošto, morda lahko kaj kmalu pričakujemo novico iz generalne policijske uprave, kako so policisti po nalogu iz ZDA prijeli hudega zločinca in računalniškega pirata, ki je storil veliko škode onstran Atlantika. Vprašanje je le, kakšna kazniva dejanja mu lahko dokažejo, saj neposredno ne ponuja avtorsko zaščitenega gradiva, še manj pa ga zlorablja v komercialne namene.

povezava