življenjski slog / Eko vrtec

Zdaj se o začetkih vegetarijanstva v vrtcih na Slovenskem govori v jeziku legend. Pred sedemnajstimi leti je skupina staršev v Ljubljani, "predvsem izobražencev, želela svojim otrokom malo manj institucionalno, malo drugačno vzgojo", je dejala ravnateljica vrtca Najdihojca Veronika Hamzič. Skupinica otrok je na pobudo staršev najprej obstajala v obliki "domačega vrtca", nato pa so se odločili vključiti v javni zavod. "Pri tem smo poskušali izpolniti želje staršev po večjem sodelovanju v vrtcu in zahtevo po vegetarijanski prehrani," se je spominjala ravnateljica. Pravi, da je bilo pri uvajanju novosti več ovir kot spodbud. "Strokovnjaki imajo različna mnenja, večina pa meni, da mora otrok uživati mešano hrano. Zato je bilo veliko nezaupanja. Vendar, kaj pa upoštevanje drugačnosti, o kateri se tako veliko govori?"

Kako odločni so starši vegetarijanci pri tem, da njihovi otroci ne uživajo mesa, je mogoče sklepati po tem, da sta se v sedemnajstih letih v Najdihojci oblikovali že dve skupini z vegetarijanskim načinom prehranjevanja: 19 otrok od 3. do 6. leta starosti je združenih v Malem princu in 17 otrok v skupini z imenom Aeternia. "Za naš vrtec je značilna predvsem strpnost do drugačnih," je povzela ravnateljica. Verjetno so zato med gojenci otroci veleposlanikov in drugi tujci, otroci pripadnikov verskih skupnosti, ki ne uživajo mesa, otroci "nestandardno" zaposlenih staršev - umetnikov ipd. Ali kot se je smeje označila ena od mamic: "Malo smo čudni."

100 receptov

Sprva so bili pobudniki starši za skrajno obliko vegetarijanstva - brez uživanja mleka in jajc. "Toda nekako smo jih prepričali in vpeljali lažjo obliko vegetarijanstva - laktoovovegatarijansko prehrano. Poleg tega so v program vključeni le otroci od tretjega leta starosti naprej," je pojasnila vodja prehrane Breda Kovačič. Poudarja, da ne gre za "črtanje mesa z jedilnika", ampak za zamenjavo mesa z drugimi živili. Tako so na jedilniku sojini izdelki (tofu, omake, polpete), leča, čičerka, različna žita ... Beli sladkor zamenjuje javorov sirup, uporabljajo predvsem olivno olje, poleg tega ne kupujejo pripravljene in na pol pripravljene hrane. "Ne uporabljamo nobenih dodatkov, kot je recimo vegeta, ali druge pripravljene, konzervirane ali zamrznjene hrane," je zatrdila vodja prehrane, ki je po poklicu višja medicinska sestra. "Sezonsko sadje in zelenjavo kupujemo na biokmetijah in kmetijah z manjšo predelavo." Kaj pa soja? "Sojo in sojine izdelke tudi kupujemo pri naših kmetih."

V sedemnajstih letih se je v kuhinji vrtca oblikovalo sto "avtorskih" receptov vegetarijanskih jedi. Otroci najraje jedo vegetarijansko polnjeno papriko, pehtranovo potico, skutne štruklje. Za vegetarijance so v Najdihojci zaposlene tri kuharice, ki se enkrat letno dodatno izobražujejo za pripravljanje brezmesnih jedi. Veliko pove tudi podatek, da v vrtcu izpolnjujejo še 42 diet. Hrano iz kuhinje tega javnega zavoda ne uživajo le v enotah Najdihojce. Ravnateljica in vodja prehrane sta posebej ponosni na to, da vrtec pridobiva dodatna sredstva s prodajo jedi waldorfski šoli in vrtcu. "Prosili so nas, da bi hrano pripravljali tudi za gimnazijo, a žal za zdaj za to nimamo zmogljivosti," je zatrdila Veronika Hamzič.

Vendarle, nadstadardna prehrana je najverjetneje velik dodaten strošek za starše? "Razlika med navadno prehrano in vegetarijansko je prejšnji mesec znašala 3.410 tolarjev mesečno. Naslednji mesec bomo povišali mesečni prispevek na 3.814 tolarjev," je odgovorila ravnateljica, ki sicer ni vegetarijanka. "Vendar, veliko naših sodelavcev je med tem prešlo na podobno prehranjevanje."

Jesti prijatelje

Družina Lebar se je za vegetarijanstvo odločila pred 15 leti. "Midva sva prepričana, da je vegetarijanska hrana najboljša, in ker hočeva najini hčeri le najboljše, je ne siliva z mesom," je pojasnil oče štiriletne deklice Uroš Lebar. "Ko bo odrasla, se bo lahko sama odločala o tem, kaj bo jedla." Po njegovih besedah ima hči zelo rada živali: "In težavno ji je potem dopovedati, da mora jesti svoje prijatelje. Logiko je težko pojasniti. Ona svojih prijateljev ne je."

Živijo v Višnji Gori in otroka vsak dan vozita v Ljubljano v Najdihojco, kajti drugje so naleteli na nerazumevanje. "V drugih vrtci menijo, da če dajejo kost iz juhe, je to že vegetarijanska prehrana. V Najdihojci pa so izobraženi, vzgojiteljice in vodstvo se prilagajajo potrebam družin." Dobro poznata druge starše, ker se veliko družijo. Saj se ločnica med vrtcem in družino v javnem zavodu Najdihojca bistveno manj čuti kot kje drugje: pogosto gredo na izlete ali počitnice skupaj s starši, ves čas jih vabijo k aktivnemu sodelovanju v življenju vrtca.

Po besedah Alenke Krajnc, vzgojiteljice v skupini Aeternia, večina otrok prihaja iz družine, kakršna je družina Lebar, torej iz okolja zapriseženih vegetarijancev. V manjšini so starši, kakršna je mlada mama Mojca Vendramin, ki se ni odločila za Aeternio zaradi vegetarijanske prehrane - njeni otroci čez vikend uživajo meso, ampak zaradi posebnega programa, ki ga izvajajo v tej skupini.

Pri prepisu sina in hčere iz drugega vrtca ji je bilo všeč ekološko ozaveščanje v vrtcu, ki se poleg teoretične podkovanosti izraža v tem, da otroci skrbijo za ločeno zbiranje odpadkov. Dežurni ekolog pa pazi, da se po nepotrebnem ne toči voda in varčuje z električno energijo.

"V vrtcu mi je všeč odnos do knjig. Poleg bralnih značk, recimo, hodijo na izlete v knjigarno Konzorcij," je dodala Mojca. Poleg tega sta Mojčina otroka, kljub razliki v starosti, lahko v isti skupini, kar šteje za prednost. "Tukaj ni tako, da otroka zjutraj oddaš, zvečer pa le dvigneš," je dejala Mojca v večernih urah po starševski "klepetalnici". Tovrstni pogovori so redna oblika srečevanj staršev, ki ob popoldanskem čajčku premeljejo tekoče starševske tegobe in delijo med sabo vzgojne izkušnje.

Dejavnost staršev se izraža tudi v množici drobnarij, ki so jih sami naredili za vrtec: lesena oglasna deska, otroška kuhinjica ipd. Še več, letos starši predstavljajo posamezne države, v katerih so bili, in to s fotografijami, glasbo in hrano. Seveda so tudi rojstni dnevi v Aeternii, po besedah Mojce, zaradi staršev drugačni: "Namesto bonbonov prinesemo suho sadje in vsak se trudi, da bi lahko za to priložnost počeli nekaj zares posebnega." Na dan našega obiska, ki je bil tudi rojstni dan enega od sedemnajstih otrok v skupini, se je Aeternia napotila k Slovenskim železnicam, kjer so otroci opazovali, kako parkirajo in popravljajo lokomotive. Sploh pa, aeternovci gredo na sprehod vsak dan ne glede na vreme, kar po mnenju vzgojiteljice Alenke povečuje odpornost.

Mojci in njenima otrokoma je pri srcu tudi vadba joge. Pomočnica vzgojiteljice v Aeternii Bianka Količ je namreč diplomirala iz predšolske vzgoje ravno na temo joge v vrtcih. "To so zelo preprosti položaji," je dejala, " opazujemo na primer, kako raste cvetlica, ali se učimo položajev živali." Otroci se naučijo sproščanja in koncentracije ter bolje spoznajo lastno telo. "Recimo, na trebuh položimo igračko in gledamo, kako se dviguje." Potem ko se je joga uveljavila med vegetarijanci, so poskusili tudi v drugih, običajnih skupinah. "Najprej so bile druge vzgojiteljice zelo nezaupljive, potem pa so videle, v kakšno veselje je vadba otrokom, in zdaj nas prav vabijo, da jim pokažemo stvari." Joga je tudi tisti magnet, ki privabi v vrtec otroke, ki so že v šoli, tako da se vsake toliko časa vračajo nazaj. In to je vodstvu in vzgojiteljicam največji dokaz, da so izbrali pravo pot.