severina / Luknja v zakonu

Pred odgovorom na vprašanje iz podnaslova povejmo najprej, kdo pravi, da Severinin amaterski pornič ni avtorsko delo. Tako pravi sodnik Krešimir Puškarić z zagrebškega Gospodarskega sodišča, kjer se je v začetku prejšnjega tedna vendarle zavrtel najslavnejši domači video v zgodovini lepe njihove. Po poročanju hrvaških medijev se je za javnost zaprte projekcije 11-minutnega dokaznega materiala v primeru Severina proti spletni strani www.index.hr udeležilo samo pet oseb: Severinin odvetnik Maro Mihočevič, urednik toženega portala Matija Babić, njegov odvetnik Milivoje Žugić, zapisnikar in že omenjeni sodnik, ki je po petnajstih minutah zaključil, da v primeru eksplicitnega posnetka Severininih spolnih aktivnosti ne gre za avtorski film. Za avtorski film naj bi bili merodajni scenografija, montaža, glasbena kulisa, premična kamera in še zlasti ime režiserja oziroma producenta, ki je običajno tudi nosilec avtorskih pravic. Severinin filmček namreč ne vsebuje nobenega od naštetih elementov in se ne kvalificira kot izvirna individualna stvaritev s področja književnosti, znanosti ali umetnosti.

Kaj to pomeni v praksi? Če intimni posnetki najpopularnejše hrvaške estradnice niso njeno avtorsko delo, potem s predvajanjem insertov niso mogle biti kršene njene avtorske pravice. Mar to v primeru pravnomočnosti sodbe pomeni, da bodo tožbe in astronomski odškodninski zahtevki, s katerimi Severinini pravni zastopniki grozijo tudi slovenski nacionalni televiziji in komercialki Pop TV, postali brezpredmetni? “V skladu s kazenskim zakonikom poznamo kaznivo dejanje kršitve avtorskih pravic in kaznivo dejanje neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela. Ker v primeru Severina avtorstvo spornih posnetkov ni definirano, se omenjeni televizijski hiši lahko izogneta kazenski odgovornosti, težje pa se bosta izognili civilni tožbi in odškodninski odgovornosti, še posebej zato, ker so bili posnetki objavljeni potem, ko je že začela veljati prepoved njihovega predvajanja,” pravijo v eni od ljubljanskih odvetniških pisarn, ki so prišle v ožji izbor za zastopanje interesov hrvaške pevke v Sloveniji. Ali drugače, ni še rečeno, da slovenski odjemalci električne energije na položnicah za plačilo RTV prispevka ne bodo opazili drastičnega povišaja zneskov, kot so hudomušno namigovali naši južni sosedje.

Vprašanje podpisa

Kdo je pravzaprav avtor? Po definiciji je to fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo in ji avtorska pravica pripada že na podlagi same stvaritve avtorskega dela. Vem, kaj se sprašujete, zakaj se potem zganja tak cirkus okoli Severininih porno ekshibicij, če pa je že na prvi pogled jasno, da jih je posnela sama? “To ne drži povsem,” so nam povedali v omenjeni odvetniški pisarni. “Na prvi pogled je jasno samo to, da na inkriminiranem posnetku nastopata dve osebi, ena od njih pa je Severina. Zakaj to vemo? To vemo zato, ker je avtentičnost posnetka kmalu potem, ko se je le-ta znašel v javnosti, potrdil Severinin menedžer Tomislav Petrović, kasneje pa tudi pevka sama. Če nekdo nastopa na določenem posnetku, to še ne pomeni, da je njegov avtor. Ali drugače, ker Severina na posnetku ne nastopa sama, sta lahko s tega vidika avtorja dva, lahko pa celo trije, kar pa je malo verjetno, saj je kamera preveč statična. In ker Severinin partner Milan Lučić na sodišču še ni pričal, ne moremo z gotovostjo trditi, kdo od njiju dveh je kamero postavil na stativ oziroma polico.”

Spomnimo se, po neuradnih informacijah naj bi Severino takoj, ko se je njena fukaška avantura pojavila na svetovnem spletu, poklicala znanka s hrvaške televizije, ji omenila, da pravkar gledajo njen pornografski home video, in Severina naj bi jo vprašala, če zunanji ali notranji. Skratka, famoznih enajst minut iz leta 2002 menda še zdaleč ni edina Severinina porno ekshibicija. Kar je logično in kar po svoje potrjujejo tudi statistike o spolnih navadah prebivalcev Evropske unije, v katerih se kamkorder uvršča med najbolj priljubljene pripomočke za popestritev spolnosti. Kdor kupi kamkorder s tem namenom (takih je na primer 65 odstotkov ameriških parov in dobra polovica evropskih), ga ne kupi zato, da bi se posnel, ampak da bi se snemal. Nekateri viri domnevajo, da skupna dolžina posnetka znaša več kot 40 minut, v neprave roke pa naj bi prišel tako, da so - prva neuradna verzija - Severini sunili videokamero, oziroma tako, da so ga - druga neuradna verzija - skopirali med servisiranjem njenega računalnika. Povod za pornografsko diskreditacijo pa naj ne bi bilo ljubosumje, marveč to, da je Seve Nacionale v predvolilnem času prepevala za napačno politično opcijo, diverzijo pa naj bi v vsakem primeru izpeljal nekdo od njenih dobrih znancev.

Ni dvoma, Severinin videoseks je že zdavnaj prerasel v pravo pravcato urbano legendo, olja na ogenj pa je prejšnji teden prilil še novosadski Svet, “tabloid z največjo naklado od Triglava do Vardarja”, z ekskluzivno zgodbo o tem, da Severinin zaročenec Srećko Vargek hrvaške superzvezdnice ni zapustil zaradi pornografske seanse, temveč zaradi flirta z Goranom Bregovićem, ki Severino snubi za vlogo v svojem najnovejšem filmskem projektu Karmen. Mimogrede, prva stvar, ki je med balkansko vojno izginila iz Breginega sarajevskega stanovanja, so bili njegovi domači video posnetki s pornografsko vsebino.

Njena stvar

Vprašanje, ki si ga zastavi večina naključnih opazovalcev Severinine pornografske afere in ki v enaki meri bega pravno stroko, je, zakaj je Severina tako pohitela z razkritjem, da gre za avtentične posnetke. Po spletu namreč kroži na milijone obscenih filmčkov, v katerih nastopajo zelo verodostojni dvojniki in dvojnice znanih osebnosti, oziroma posnetkov, ki so rezultat bolj ali manj spretnih montaž ter poigravanj z računalniško animacijo. Je šlo za izsiljevanje? Se je bala, da bi zarotniki v primeru njenega molka ali kljubovanja objavili še kaj bolj spornega? “To je malo verjetno, kajti če je kdo hotel Severino na vsak način kompromitirati, je z objavo posnetkov dosegel svoj namen. Vsekakor pa je Severina imela možnost spodbijati avtentičnost teh posnetkov, češ popularne estradnice imajo veliko dvojnic in oboževalcev, ki niso zmeraj dobrohotno nastrojeni. V primeru, da bi se distancirala in kategorično zanikala, da je na posnetkih ona, in če bi jo pri tem podprla še njena založba in njen predstavnik za tisk, bi morali verodostojnost posnetkov dokazovati njeni `izsiljevalci', kar bi bil pravno gledano precej zahteven posel. Primer bi se najverjetneje ustavil pri medijskih domnevah in špekulacijah, ki bi bile sprva zelo agresivne, sčasom pa bi zagotovo potihnile. Tu se pač vsiljuje domneva, da je za obstoj tovrstnih posnetkov kratkomalo vedelo preveč ljudi.”

Je Seve Nacionale poslušala neprave ljudi in slabe nasvete? Poglejmo konkretno, kdaj se avtor najbolj bori za priznanje avtorskih pravic. Takrat, ko v svojem avtorskem delu vidi tržni potencial oziroma moralno in materialno korist. Lastniki spletne strani, ki je objavila sporne posnetke, naj bi z razpečevanjem Severininih spolnih variant po grobih izračunih zaslužili več kot tri milijone evrov, kar je spoštovanja vreden znesek. Severinini zastopniki so bili očitno mnenja, da se bo levji delež te vsote avtomatično prelil na račun njihove stranke, če se dokaže avtorstvo posnetka in posledično kršitev avtorskih pravic. Že mogoče, toda zadeve so se lotili na napačnem koncu. Namesto da zvonijo po toči, oblačijo Severino v črno in ji na prsi natikajo orjaške simbole krščanstva, bi morali sprožiti postopke za `legalizacijo' ukradenih posnetkov. Prepovedi predvajanja ilegalno pridobljenega materiala bi morala nemudoma slediti prodaja njegove legalne, po možnosti razširjene inačice, s katero Severina ne bi imela kaj izgubiti, lahko pa bi marsikaj pridobila. Težko je namreč verjeti, da njeni zastopniki še niso slišali za primer Pamele Anderson in intimnih prizorov z njenega poročnega potovanja, ki je pod naslovom Pam & Tommy Lee: Hardcore & Uncensored sprva piratsko krožil po svetovnem spletu, leta 1998 pa ob podpori spretne marketinške akcije po podatkih specializirane ameriške revije AVN (Adult Video News) postal najbolje izposojan VHS v sekciji za odrasle. In kajpada najbolje prodajani domači video v zgodovini gonzo filmarije. Pamela in Tommy sta po izbruhu afere trdila, da so jima intimne posnetke ukradli nepridipravi, medtem ko sta silvestrovala v Londonu, bolje obveščeni viri pa pravijo, da sta trakove skrivaj prodala zaradi šibkega finančnega stanja. Internet Entertainment Group (IEG) iz Seattla je takrat s posnetki obsceno zaslužil, razrajcana mladoporočenca pa nič manj. Niti Pameli niti Tommyju "škandal" ni škodil, prav nasprotno, postala sta popularnejša kot kdajkoli, njuni karieri, Pamelina še posebej, pa sta se začeli vzpenjati. Poznavalci razmer v šovbiznisu pravijo, da bi se Severini in njenim posnetkom na teritoriju bivše Juge godilo podobno. Tisto, kar Severini trenutno najbolj škodi, sta prisilni vlogi svetnice in umetnice, s katerima poskuša preglasiti podobo nacionalne seks bombe.