hrvaška / Ćiro za predsednika

Ob vaših uspehih s hrvaško reprezentanco so vam navijači velikokrat skandirali ...

... Ćiro pederu!

Mislili smo na Ćiro predsedniče. Zdaj imajo navijači končno priložnost, da izvolijo nekega športnika ali trenerja za predsednika.

To je res, vsi so tako navijali, vendar so ti, ki so tako navijali zame, zdaj že zelo stari. To je bilo leta 1982. Na to me je opozoril tudi eden izmed hrvaških borcev, ki je rekel, da so ljudje že navijali Ćiro predsedniče. Vendar ti, ki so takrat navijali zame, niso verjeli, da bo prišel trenutek, ko bom res kandidiral.

Ste takrat razmišljali o tem, da boste kandidirali za predsednika države?

Veliko razmišljam o tem. Ko volilci pridejo na volišča obkrožit svojega kandidata, se v njih zbudi neka politična zavest. Moj največji problem je, ali mi bo v tem kratkem obdobju uspelo prepričati volivce, da nisem samo nogometni trener. Kar je najpomembnejše, zelo se trudim, da politike demistificiram, da umaknem politični misterij z njihove, če hočete afirmacije. Ljudje rečejo, on je politik, on zna. Dobro jih poznam, in kot tudi sami veste, rezultat največ pove. Po naših rezultatih oni ne vedo nič.

Ste bili zmeraj vpleteni v politiko? Enkrat ste rekli, da ste največji Tuđmanov prijatelj!

Bil sem in bom to tudi ostal. To je zame velik kredit, ker so vsi drugi vmes zamenjali srajce. Jaz je nisem. Sem zvest človek in bom za zmeraj ostal zagovornik dr. Franja Tuđmana, ker on ni bil kot vaš Kučan, simpatičen, mil in dober. Tuđman je bil vojskovodja, ker je bil to čas vojne. Ni se trudil, da bi bil všečen širokim množicam. Nenehno je trmasto gonil svoje in ta njegova doslednost, upornost, in če hočete tudi trma, je naredila, da smo se osvobodili. Enkrat sem Andriji Hebrangu (zdajšnji hrvaški minister za zdravje) dejal, ko je bil spor okoli imena Dinamo ali Croatia, zakaj je tako trmast, zakaj tej mladini ne da Dinama, saj so to vse naši volilci. Hebrang mi je odvrnil, če Tuđman ne bi bil tako trmast, ne bi nikoli naredil te države.

Tudi Rojs pravi, da je bil Tuđmanov prijatelj, tudi on bo najbrž nadaljeval Tuđmanovo politiko. V čem se razlikujete?

Moja doktrina je naslednja: Tuđman je bil v tistem vojnem obdobju najboljši. Glede na to, da je inteligenten tisti, ki se zna prilagoditi trenutnim razmeram, je jasno, da Tuđman iz tistega časa danes ne bi bil ne vem kako dober. Vse se razvija. Zdaj smo v demokratskem obdobju. Na žalost se na Hrvaškem ni začel uporabljati najprepričljivejši primer demokracije. To pa je referendum. Sam namreč prihajam iz Švice, kjer sem bil 18 let.

Imate celo švicarsko državljanstvo.

Imam, sem tudi švicarski državljan. Ko pri njih ljudje iz konfederacije odločijo, da gredo v Evropo, se nekdo spomni in zbere 50.000 podpisov in reče, gremo na referendum. Tam pa rečejo, da nočejo v EU. Dejstvo je, da ne glede na to, kako se predsednik imenuje, Kučan, Račan, Mesić ... ne more biti pametnejši od ljudstva. Narod nosi v sebi poseben instinkt.

Za svojo kampanjo boste porabili 200.000 evrov?

Bojim se, da bo na koncu res tako. Na začetku sem mislil, da bo dovolj 50.000 evrov. Ampak sedaj bom šele udaril in bom zajebal vse. Zjutraj sem sprožil še nekatere stvari, tako da bodo vsi volilci dojeli, da sem vložil mnogo denarja v nadaljevanje oziroma finiš kampanje. Sem tekmovalec finišer. Zmagujem v finišu.

Jadranka Kosor je samo Colonii plačala 100.000 evrov, da poje na predvolilnih shodih!

Si lahko to sploh zamislite? Gledal sem, kaj oni delajo, in sem si rekel, da ne smem delati istih napak kot oni. Imam projekt, ki me bo stal 100.000 evrov, s katerim sem danes štartal. Mislim, da bo uspešen. V tej kampanji sem dojel tudi sam, kje je izvor korupcije. Korupcija se začne v trenutku, ko politik pristane na sponzorja. Ko ti nekdo da milijon dolarjev za kampanjo - kaj misliš, da ti v primeru tvoje zmage ne bo prišel po svoj denar oziroma nekaj zahteval zanj?

Zanimivo, da ste po podatkih Globusa po bogastvu šele na četrtem mestu. Ljubo Česić Rojs naj bi imel 70 milijonov evrov premoženja, Boris Mikšić 50 milijonov evrov, Ivić Pašalić pa 20 milijonov evrov ...

Tega ne verjamem, ker ta, ki je to pisal, sploh ne ve, kaj je to 50 milijonov evrov. Tudi meni so napisali preveč, pa sem 35 let vodil največje nogometne klube na svetu in s tem zaslužil celo bogastvo.

Ravno zato bi pričakovali, da imate največ denarja.

To, kar tam piše, ne drži. Jaz sem jim rekel, da imam pet milijonov evrov, oni pa so napisali, da imam osem milijonov evrov.

Ker imate račun v Švici in nočete povedati, koliko je denarja na tem računu?

Tega računa nimam jaz, ima ga moja žena. To pa ni isto.

V hrvaški volilni kampanji je pomembna tema izročitev generala Gotovine haaškemu sodišču in vstop Hrvaške v EU.

Z Gotovino sem bil intimen prijatelj in sem žalosten, da se dogajajo take stvari. To je krivica za nekega pravega vojaka, ki je bil vzgojen v tujski legiji, ki je imel vse potrebne kvalitete, da je spoštoval vse ženevske konvencije. To je zelo krivično, da ga enačijo s Karadžićem in Mladićem. To je absurd. Poleg tega je zame haaško sodišče izgubilo kredibilnost. Če neko sodišče obsodi nekega zločinca na 44 let, kot so to oni storili s Tihomirjem Blaškićem, potem pa rečejo, da so se zmotili, pomeni, da so kompromitirani. Tako jih lahko uvrstimo v tisto skupino neobjektivnih sodišč, ki jim rečemo politično sodišče.

Vašo kandidaturo podpira Stranka hrvaških braniteljev.

Ko so mene, sin moj, neki priznani politiki prišli prosit, naj kandidiram, je bilo to zame veliko presenečenje. Zakaj naj bi jaz kandidiral? Sem apolitičen človek, nimam nagnjenj do politike. Pa so mi rekli, da imam karizmo, domoljubje, da bi lahko ogrozil Mesića. Danes vem, da je to absurdno. Rekel sem jim, da bom malo razmislil. Drugi dan so prišli k meni iz Stranke hrvaških braniteljev. Eden je bil brez očesa, drugi brez roke, tretji brez noge ... Pa sem jih vprašal, če so jih poslali tisti, ki so bili pri meni dan prej. Odvrnili so mi, da o tem ne vedo nič. Tako so bili oni tisti jeziček na tehtnici, da sem sprejel to avanturo. Hrvaški borci so v zelo nezavidljivem položaju in mislim, da je največja krivica, da so postali drugorazredni državljani. Proti tej krivici bi se moral boriti vsak pošten človek.

Ali bi poslali Gotovino v Haag, če bi to od vas zahtevala EU?

Takole je, otrok moj. Ko se pogovarjam z vami in ko govorim na televiziji, moram prevajati iz francoščine, ker mislim v francoščini. V Franciji obstaja zelo grda beseda, ki diplomatom ni znana, "chantage", kar pomeni izsiljevanje. Izsiljevanje je najtežja oblika obnašanja. To je izsiljevanje. Na to ne bi nikoli pristal, razen če bi dobil potrdilo - če je to sploh mogoče, ker so oni zame kompromitirani - da se mu bo sodilo pošteno. Slovenci niste imeli teh problemov, pri vas ni šel nihče v Haag. Vi ste sploh privilegiran narod.

Zakaj pa naj bi bili Slovenci privilegiran narod?

Poglejte, kam ste prišli, ker ste delovni, skromni, in kolikor vas jaz poznam, ste korektni. Pri vas ni toliko intrig, zlobe, nevoščljivosti kot pri nas. Tudi pri vas je to navzoče, vendar v veliko manjši meri kot drugje. Na primer v civilizirani Franciji je ravno tako. Mi rečemo, vse ti lahko oprostim, le uspeha ne. Tega si nismo mi izmislili, to je francoski pregovor. Vi ste organizirani. Vaše podnebje je prineslo drugačno gensko kodo kot nam. Mi smo bili vedno okupirani, najprej od Turkov, pa potem od Avstro-Ogrske in smo si morali vedno nekaj izmišljevati. Neko prevaro, neki trik, da bi sploh obstali. Vi ste drugačni. Zelo spoštujem in imam rad Slovence.

Ali vam niso tudi ti triki in fore pomagale, da ste uspeli in tu in v Švici, v Franciji ...

Sin moj, jaz sem švicarski trener. Bil sem v Grasshopersih, Sionu, Veveyju, bil sem švicarski selektor. Torej sem švicarski trener. Tam sem se naučil, kako se moram obnašati, da bi preživel. Bil sem tudi v zaporu, ampak sem vedel, da ne bom obsojen, ker nisem bil kriv.

V zaporu ste bili kot trener Nantesa?

Obstajal je sum, da so bile nekatere tekme dogovorjene. Vsak je lahko osumljen, ampak samo storilec je lahko obsojen. Obstaja pogoj, da postaneš predsednik Hrvaške. Kdor ni bil v zaporu, ne more biti predsednik Hrvaške. Tuđman je bil v zaporu, Mesić prav tako. Tako da en pogoj izpolnjujem, ker sem okusil zapor.

Kakšno je vaše mnenje o Mesiću?

Francozi takšnim pravijo bonvivant. On je fenomen. Vsi so za Mesića.

Ali mislite, da boste morda odvzeli pomembne glasove glavnima kandidatoma, Jadranki Kosor ali Stipetu Mesiću?

Ne. Če bom komu jemal volilce, jih bom Mesiću. V svoji kampanji napadam le Mesića in ne Jadranke Kosor.

Pa sem vam ne zdi, da je krog vaših volivcev bližji Jadranki Kosor kot Mesiću?

Sam sem sentimentalno vezan na Jadranko Kosor.

Vi že, kaj pa volilci?

Sem umirjen politik. Mogoče sem sedaj takšen po sili razmer. Nikakor nisem agresiven.

Prej ste dejali, da zagovarjate referendum, da bi videli, ali Hrvati sploh hočejo vstopiti v EU.

Do pred kratkim sem bil proti vstopu Hrvaške v EU. Potem pa so me pametni ljudje podučili in prepričali, da narobe razmišljam in da mora Hrvaška vsekakor v EU. Sam sem za vstop v EU, vendar ne za vsako ceno. Ne moreš me izsiljevati, teptati mojega dostojanstva in pogojevati, dajte mi generala Gotovino, dajte mi to in ono.

Največji spor med Slovenijo in Hrvaško je meja v Piranskem zalivu. Kaj si mislite o tem? Ali gre zgolj neko politično igro, da državi nočeta urediti tega spora?

Tu gre morda za neko kombinatoriko okoli Ljubljanske banke, bojim se, da je to to. Če se ne moremo dogovoriti glede naše meje, potem je najboljše, da gremo na sodišče. V Nemčiji obstaja sodišče Združenih narodov za morsko pravo. Naj oni odločijo, kakor mora biti. Ne pa, da se natezamo s tem ali onim in ne počenemo drugega, kot zastrupljamo ljudi. Slovenski in hrvaški nogometni navijači pri vas in pri nas recimo zaradi tega razbijajo avtomobile. To je absurdno. Najhujši in najbolj nevarni pri tem so mediji. Oni so odgovorni za vse, ker vplivajo na razpoloženje ljudi. Novinarji se morajo zavedati, o čem pišejo. Ali je vse resnično in preverjeno. Na žalost resnica ni tisto, kar je res, temveč tisto, kar piše. Ljudje pravijo, jebi ga, to sem prebral.

Ali bi bili še vedno trener Varteksa, če bi postali predsednik?

Ne morem, ker bi bili potem vsi klubi moji, Hajduk, Rijeka, Dinamo ...

Letos konec poletja ste preboleli raka na prostati.

Vedel sem, da umiram. Zdravniki v Švici so mi dejali, da sem tako bolan, da me ne morejo več operirati. Nato sem šel na EP na Portugalsko, kjer sem komentiral prvenstvo. V takšni situaciji se oklepaš vsake rešilne bilke. Potem mi je nekdo svetoval nekega zdravnika in šel sem k njemu. Meni je vse dostopno, tudi francoski predsednik Jacques Chirac in kdorkoli hočeš. Zdaj se malce hvalim.

Pa saj ni prvič ...

Zdaj ste pa predrzni. Šalim se. Zdravnik mi je dejal, da moje stanje ni primerno za operacijo, vendar me bo pregledal. Nato se je vseeno odločil za operacijo in mi je dejal, da bo vse tako kot prej, le seks bo lahko problematičen. Operiral me je več kot štiri ure in po operaciji mi je dejal, da je 95-odstotno prepričan, da me je rešil. Histološka preiskava je pokazala, da sem popolnoma ozdravljen. Tudi s seksom, ki je zame in za vsakega človeka vitalnega pomena, nimam problemov.

Še vedno ste zelo energičen človek, pa čeprav ste najstarejši hrvaški predsedniški kandidat. Drugo leto boste stari že 70 let.

Ni res. Mesić je starejši od mene.

Koliko?

Eno leto.

Kljub temu da sta najstarejša, sta menda oba velika šarmerja in priljubljena pri ženskah.

Mesić je veliko večji šarmer.