cerkev / Papežev testament

Triindvajsetega februarja je papež Janez Pavel II. izdal svojo peto knjigo Spomin in istovetnost - Pogovori na pragu med tisočletjema, ki jo lahko razumemo tudi kot nekakšen papežev testament. S svojimi mnenji v njej je povzročil razburjenje širše svetovne javnosti. To nakazuje, da bo naklada tudi tokrat dosegla takšne razsežnosti, kot jih je naklada njegove zadnje izdane uspešnice Prestopiti prag upanja, ki je izšla pred desetimi leti in so jo prodali v dvajsetih milijonih izvodov. V knjigi so zgolj predelani pogovori iz leta 2000, ki jih je imel papež Janez Pavel II. s pokojnim poljskim duhovnikom in filozofom Jozefom Tischnerjem in z voditeljem dunajskega Inštituta za znanost o človeku Krzysztofom Michalskim. Trditev, ki je tako zelo razburila židovsko skupnost, še posebno voditelja nemške židovske skupnosti Paula Spiegla, se ukvarja s prekinitvijo nosečnosti, ki jo je papež primerjal s holokavstom med drugo svetovno vojno. Splav poimenuje kar legalno iztrebljanje nerojenih živih bitij. Enačenje abortusa z deportacijo in usmrtitvami po mnenju vodje nemške židovske skupnosti pomeni popolno nepoznavanje ogromne razlike med genocidom in žensko svobodno izbiro oziroma nepoznavanje zgodovine dvajsetega stoletja. Po poročanju tistih, ki so knjigo Spomin in identiteta že vzeli v roke, papež trdi, da izvirajo težave sodobne civilizacije iz razsvetljenstva in racionalizma ali, natančneje, iz znanega stavka iz Descartesovih Meditacij "Mislim, torej sem", ki je v prvi plan postavil razmišljajočega človeka in s tega mesta izpodrinil boga oziroma samo bit. Družba brez boga naj bi po prepričanju svetega očeta izgubila kompas za dobro in zlo. Za demokracijo bi bilo najbolje, če bi se ravnala po cerkvi, saj demokracija brez boga lahko pripelje samo do Hitlerja in holokavsta. To se po mnenju vrhovnega dušnega pastirja lahko opazi tudi danes, saj je demokracija brez koordinat za dobro in zlo pripeljala do abortusa, ki je sodobni holokavst. Pod obličjem demokracije se v bistvu skriva totalitarizem. Nasprotovanje evangeliju pa je tista nova oblika totalitarizma, pred katero papež svari v svoji knjigi. Poleg totalitarizmov, ki se skrivajo za obličji posameznih lokalnih parlamentov, se je papež Janez Pavel II. obregnil predvsem ob najbolj nihilističnega, ob evropski parlament, ki želi uzakoniti poroke istospolnih partnerjev: "Ne manjka niti drugih hudih oblik kršenja božjih zakonov. V mislih imam na primer močan pritisk evropskega parlamenta, da bi priznal homoseksualne zveze kot alternativno obliko družine ... Dopustno in celo zapovedano je vprašati se, ali tu - morda zahrbtno in prikrito - ni na delu nova ideologija zla, ki skuša proti ljudem in proti družini izrabiti celo človekove pravice."

Vpliv vatikana na Ljubljano

Aktualne teme, s katerimi se papež ukvarja v Spominu in identiteti, močno zadevajo tudi slovensko notranjepolitično prizorišče. Tudi mi se spoprijemamo s podobnimi temami. Mnenje Slovenske škofovske konference o starih dilemah je sporočil njen tiskovni predstavnik dr. Andrej Saje, ki pojasnjuje, da papež splav primerja s holokavstom na eni sami predpostavki, ki je splošno znana iz vseh cerkvenih dokumentov. Po uradnih stališčih cerkve je vsaka oblika nasilja nad človekom nesprejemljiva. Gre za umor, kar je slabo dejanje, zato papež ne razlikuje umora rojenega ali še nerojenega človeka, ki sta oba osebi. "Okoliščine v primeru holokavsta in v primeru splavov so seveda različne. Kakor je totalitarna miselnost pripeljala do holokavsta, tako sodobna totalitarna miselnost o popolni svobodi razpolaganja z zarodkom vodi do novega holokavsta. V obeh primerih gre za množično ubijanje nedolžnih in nemočnih ljudi. Med vojno so ali to še vedno počnejo vojaške enote, ki so za takšno početje posebej določene. Danes počne to splošna kulturna miselnost in njeni zakoniti izvajalci na ginekoloških klinikah, ki se skrivajo za zakoni, ki jim to zapovedujejo in naročajo. In te zakone sprejemajo parlamenti. Politično odločanje tako posega na polje moralnega odločanja s tem, da legalizira nekaj, kar se po krščanski morali ne da legalizirati."

V malce drugačni luči vidi stališča, izražena v papeževi peti knjigi, direktorica Urada za enake možnosti mag. Tanja Salecl, ki meni, da je v sodobnih družbah cerkev ločena od države. Države pa ta vprašanja urejajo v skladu s sodobnim konceptom človekovih pravic in uveljavljanja načela nediskriminatornosti v zakonodaji in praksi: "Ureditve v večini držav ne podpirajo splava, pač pa pravico žensk do splava. Zato države, s Slovenijo vred, namenjajo veliko pozornosti spodbujanju uporabe sodobnih metod uravnavanja rodnosti za zmanjšanje števila splavov." Prav tako si nima smisla zatiskati oči pred tem, da v realnem življenju obstajajo istospolna partnerstva: "Diskriminacija zaradi spolne usmerjenosti v današnji družbi ni dopustna."

In kaj pravijo stranke na oblasti? Nič presenetljivega. Slovenska ljudska stranka oziroma njen predstavnik Rok Ravnikar pravi, da je papež za to stranko najvišja moralna avtoriteta, ki je prav tako ne more prezreti noben sodobni svetovni etični ali politični razmislek. V javno izraženih pogledih mu ni treba ugajati, ampak kaže pot, po kateri bi moralo hoditi človeštvo, zato je treba njegova opozorila jemati resno. Iz istega etičnega stališča izhajajo v vladni Novi Sloveniji. Janja Hafner, ki zagovarja stališče največje stranke SDS, meni, da je dolžnost svetega očeta opozarjati na pomen občečloveških vrednot in spodbujati etično ravnanje.

Opozicijske stranke pa se ne strinjajo s cerkvenimi trditvami.

Poslanka iz nacionalne stranke Barbara Žgajner Tavš meni, da "tovrstne izjave kažejo na nazadnjaško, avtokratsko miselnost, ki jo žal še vedno gojijo najvišji krogi cerkvene oblasti. Ravno zaradi takšnega nazadnjaškega razmišljanja, ki v nekaterih skrajnostih dobi celo prizvok nasilništva, v konkretnem primeru nad ženskami, je tako zelo pomembno spoštovanje in upoštevanje ustavnega načela ločenosti cerkve od države." Prav tako sta vprašanje abortusa in gibanje za pravice žensk tesno prepletena po mnenju predsednice ženskega foruma ZLSD Alenke Kovšca. Podatki in raziskave iz preteklosti kažejo, da prepoved ni prinesla želenih učinkov, kvečjemu neželene zaplete pri opravljanju posega na črno: "Prav nesmiselne, zelo enostranske, predvsem pa neznanstvene so teze, da nam manjka otrok, ker je dovoljen splav, in nasproto. Kdor to trdi, seveda noče razumeti družbenega konteksta in ga tudi dejstva, dokazana z raziskavami, očitno ne zanimajo."

Ker pa niti ZLSD niti SNS nista na oblasti, bo v trenutnih političnih razmerah prej obveljalo stališče vladnih strank, za katere je štiriinosemdesetletni papež Janez Pavel II. nezmotljiva avtoriteta ...