Ko je Vaclav Klaus natančno pred letom dni obiskal Kitajsko kot prvi češki predsednik, ki se je odzval povabilu te države, je gostiteljem dejal, da je njegov obisk zgodovinski tudi zato, ker bo, kot vse kaže, hkrati zadnji predsednik samostojne Češke republike, ki je obiskal kako tujo državo!
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Ko je Vaclav Klaus natančno pred letom dni obiskal Kitajsko kot prvi češki predsednik, ki se je odzval povabilu te države, je gostiteljem dejal, da je njegov obisk zgodovinski tudi zato, ker bo, kot vse kaže, hkrati zadnji predsednik samostojne Češke republike, ki je obiskal kako tujo državo!
Začudenim gostiteljem je to "zgodovinsko posebnost" nemudoma in brez zadržkov pojasnil s tem, da bo njegova država s prvim dnem prihodnjega meseca postala članica Evropske unije, kar samo po sebi ne bi smelo pomeniti izgube samostojnosti in nacionalne suverenosti, vendar se bo to po Klausovem mnenju, ki ga je izrekel tedaj in potem še večkrat, zgodilo, če se bo EU po širitvi spremenila v nekakšno "super državo".
To naj bi se po njegovem tedanjem in sedanjem prepričanju zgodilo, ko bo začel veljati ustavni dokument, kajti z dokumentom, kakršne imajo samo trdne državne skupnosti, bo EU tudi pravno postala "država nad državami". Sestavljavci ustave oziroma pobudniki nastanka tega dokumenta naj bi po Klausovem mnenju imeli očiten namen EU spremeniti v nekakšno "naddržavo", s čimer bo vsaka od držav članic izgubila precejšen del samostojnosti na račun sožitja v skupnosti.
Na Češkem je med "evroskeptiki" najti tudi ljudi, ki obžalujejo, da se je tako dolgo pričakovana in težko priborjena samostojnost po večdesetletni bolj ali manj prisilni vključenosti v najrazličnejše federalne, blokovske ali taboriščne "formacije" tako naglo končala, tokrat s prostovoljno vključitvijo v EU. Manj bojazljivi poudarjajo, da je kakršna koli primerjava s prejšnjim federalnim ali blokovskim članstvom ne glede na "meglenost" ciljev in vloge evropske ustave dokaj neokusna.
Ker naj bi bil ustavni dokument kmalu sprejet, je Vaclav Klaus, ugledni profesor ekonomije, ki o modelih in značilnostih postkomunistične tranzicije in "zgodovinskih možnostih" novih samostojnih držav že več let predava ne le na evropskih, ampak tudi na številnih ameriških univerzah, v zadnjem času še okrepil svoja prizadevanja, da bi predvsem češki javnosti dopovedal, naj se ne igra z ognjem in naj omenjenega dokumenta ne sprejme brez premisleka. Nazadnje je podpisal uvodnik k publikaciji Bomo evropski ustavi rekli da ali ne? in češki mediji ter evropske agencije so to označili za začetek "Klausove kampanje proti evropskemu ustavnemu dokumentu". Bruselj se je, glede na avtoriteto, ko jo ima češki predsednik, ob tem seveda vznemiril.
Klaus, katerega priljubljenost je precej presegla priljubljenost "revolucionarnega" predsednika Vaclava Havla, brez zadržkov zatrjuje, da evropska ustava, katere besedilo je po naključju ali namenoma dolgo in navadnemu človeku nerazumljivo, pomeni korak k nedopustni potlačitvi suverenosti narodov, živečih v Evropi. Po njegovem gre za poskus ustvariti skupen, čim bolj "istoroden", popolnoma nov in do zdaj neobstoječ evropski narod. Trdi, da njegovim opozorilom ni mogoče oporekati, čeprav to različni "Evropejci" ali samozvani "lastniki evropeizma" že dalj časa poskušajo. Ti ljudje naj bi brez pravih argumentov nacionalno državo šteli za ostanek barbarske preteklosti, ki naj bi bil glavni, če ne celo izključni razlog za vojne in vojskovanje in naj bi predstavljal plodna tla za nastanek in obstoj nedemokratičnih totalitarnih režimov, hkrati pa naj bi bil preslabotna protiutež velikim državam z drugih celin, ki naj bi bile po njihovem nevarne, ker jim manjka evropski odnos do sveta.
Češki predsednik ne skriva, da mu je bila pri oblikovanju političnih in ekonomskih stališč za zgled tudi Margaret Thatcher, nekdanja britanska premierka, ki je nasprotovala številnim pobudam EU, celo uvedbi evra, trdi pa, da je zdaj privrženec evropskih demokratov, ki so glede nacionalne države popolnoma nasprotnega mnenja od samozvanih "lastnikov evropeizma". Po Klausovem mnenju so prav nadnacionalne oziroma panevropske institucije s svojimi poskusi obvladati Evropo in jo voditi iz enega samega središča vedno prinašale nesvobodo in podrejenost velikim, zaradi česar so vse slej ko prej propadle.
Koliko bo mnenje Vaclava Klausa, ki ni v skladu niti s pogledi sedanje in prav tako najbrž ne s pogledi prihodnje češke vlade, vplivalo na češko odločitev v zvezi z evropsko ustavo, je mogoče zgolj ugibati. Nasprotnikov nove evropske ustave je bilo pred zadnjimi Klausovimi nastopi približno toliko kot njenih zagovornikov, to, da se Češka edina med članicami EU še ni odločila, ali bodo o sprejetju ustavnega dokumenta odločali njeni poslanci ali bo razpisala referendum, pa pove največ o tem, kakšno je razpoloženje v državi, kar zadeva sporni dokument.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi