memento / O.K. City

Pred desetimi leti, 19. aprila 1995, se je odvrtel prequel 11. septembra - silovita detonacija je zvezno poslopje Alfreda P. Murraha v Oklahoma Cityju dobesedno raztrgala. Tretjino poslopja je odneslo. Umrlo je 168 ljudi. Nihče ni puščal dvoma, da gre za "največji teroristični napad na ameriškem ozemlju" - in za "najbolj travmatični dogodek po atentatu na predsednika Kennedyja". Ameriški predsednik Bill Clinton je dva dni kasneje obljubil: "Morilce bomo našli, jih obtožili in zahtevali smrtno kazen." Obenem je lansiral najdražjo in najobsežnejšo preiskavo v zgodovini Amerike. Mediji so sicer najprej namigovali, da so bombni atentat zagrešili islamski fundamentalisti, toda nekaj dni kasneje so policaji ustavili fanta, ki je vozil občutno prehitro. Ker ni imel registrske tablice, je bil sumljiv. Ker je imel pištolo, dovoljenja za nošenje orožja pa ne, so ga prijeli. Kmalu zatem je nacija izvedela, da je Ameriko razstrelil ta fant, čistokrvni Američan, mali človek iz heartlanda - Timothy McVeigh, veteran I. zalivske vojne, ruralni disident in simpatizer paravojaških milic, ki zdaj, deset let kasneje, velja za "ameriškega Osamo bin Ladna". Teroristični napad je Američane šokiral, toda še bolj jih je šokiralo to, da je teroristični napad zagrešil Američan. Obsodili so ga na smrt - in ga 11. junija 2001 tudi usmrtili. Terryja Nicholsa, ki naj bi mu asistiral, so obsodili na serijo dosmrtnih ječ, medtem ko so njegovega drugega asistenta, "Johna Doeja št. 2", panično iskali in lovili, ne pa tudi našli - potem so oznanili, da je bil le slepa ulica, le efekt "elvisovskih prikazovanj". Toda ko se spominjamo te apokaliptične tragedije, ne smemo pozabiti na divji, napeti, agresivni, militantni, nestrpni politični kontekst, v katerem se je zgodila.