Zorba Jaka

Kako je biti v teh dneh v Atenah najboljši košarkar Panathinaikosa?

Super. Počutim se dobro. V Atenah sem že tretje leto. Zdajšnja evforija je neka nova stran v mojem življenju in počutim se odlično. Zdaj pa je še obdobje, ko super igramo in smo se uvrstili v final four. Po tem uspehu bo vse lažje, saj smo izpolnili cilje, ki smo si jih zadali pred sezono. Zdaj je veliko lažje.

Navijači vas imajo še rajši.

Navijači nas spodbujajo in nas recimo ustavljajo in govorijo, da naj iz Moskve prinesemo pokal. Veliko jih spremlja našo igro in veliko navijačev mi je reklo, da gredo z nami v Moskvo. Upam, da jih bomo tam razveselili z dobro igro.

Zadnje final foure so ponavadi osvajali domačini organizatorji turnirja. Kako premagati CSKA?

V rednem delu sezone Evrolige je CSKA res prikazal najboljšo košarko. V celi sezoni Evrolige so izgubili le eno tekmo. Tako so upravičeno glavni favoriti final foura. Pred sezono so vložili ogromno denarja v ekipo in seveda pričakujejo prvo mesto. To pa je po drugi strani pritisk na ekipo, ki mora zmagati. Če izgubijo, bo to zanje katastrofa.

Vaš Panathinaikos je igral proti CSKA v rednem delu.

Dvakrat smo igrali z njimi v rednem delu in obakrat izgubili. Pri nas v Atenah smo gladko izgubili, vendar je bila to šele druga tekma sezone. Pri njih v Moskvi smo imeli zmago že v rokah. Vodili smo celo tekmo, v zadnjo četrtino smo šli z 10 točkami prednosti, na koncu pa smo jim mi dali zmago v roke. Izgubili smo po nekih naših neumnostih, zmago smo jim podarili, zaradi svoje dekoncentracije.

Takih napak ne boste več ponovili?

Če bomo le dobili tako priložnost, je ne bomo izpustili.

Letos vam gre dobro, prvi ste na grškem prvenstvu, osvojili ste že grški pokal ...

Letos imamo super sezono. Na začetku sezone smo v pokalu premagali Olmypiakos, AEK in PAOK. To so bile ovire pred finalom pokala. Februarja smo pokal potem tudi osvojili v napeti tekmi proti Arisu. Izgubljali smo že za 17 točk, ampak smo se vrnili in zmagali.

Vi ste bili najboljši?

Bil sem razglašen za najboljšega igralca finalne tekme.

Pred odločilno tekmo proti turškemu Efes Pilsnu so vladala izredne razmere. Kako ste doživljal grško-turški obračun, saj tu ni šlo samo za šport in košarko?

Začelo se je v Istanbulu, ko so turški navijači začeli s političnimi provokacijami. Drugo tekmo smo igrali kot v peklu. V dvorani, ki sprejme 11.500 gledalcev, se jih je na tej tekmi zbralo 15.000. Celo tekmo so metali na igrišče plastenke, polne vode, vžigalnike, neke kable, prileteli so tudi telefoni. Sodniki pa niso prekinili tekme niti enkrat, kar je bilo neverjetno, sploh za Evroligo, ki je prvo košarkarsko tekmovanje v Evropi. V Grčiji je bil prenos tekme in so to videli. Takoj po tekmi so klicali navijači iz Soluna, navijači PAOK-a, Arisa, potem tudi AEK, celo navijači Olympiakosa, in zahtevali karte za to tretjo odločilno tekmo. Potem je šlo že za obračun Grčija-Turčija. V Istanbulu so imeli transparent, na katerem je pisalo: "We took your virginity - 1453". Takrat so Turki pregnali Grke iz Konstantinopla in začeli vojno ...

Ali so že kdaj navijači Olympiakosa navijali za Panathinaikos?

To je bilo po tej tekmi, ko so videli te politične provokacije. Mislim, da niso nikoli navijali skupaj za en klub. Na koncu teh navijačev ni bilo, ker so naši navijači pokupili 20.000 kart. To je bilo res peklensko, čeprav moram poudariti, da so se obnašali športno, ker sta jih naš predsednik in cela uprava vseskozi opozarjala, da morajo navijati športno. Morate vedeti, da to ni 20.000 navijačev iz NBA, ki pridejo na tekmo, da lahko pojejo hot dog. Tu so vsi stali na nogah in na vsako potezo reagirali.

V takih razmerah daste največ od sebe?

Bilo je super, sam česa takega še nisem doživel.

Tudi Slovanovi navijači so bili vročekrvni, čeprav jih ni bilo tako veliko.

Res, ampak tega se ne da primerjati. Po tekmi je k meni prišel navijač Olympiakosa in mi rekel: "Jaz sem navijač Olympiakosa, ampak svaka čast, da ste premagali Turke. Najbolj mi je bilo všeč, da si se ti obnašal kot eden izmed nas, kot Grk."

Tam vas že imajo za Grka?

Ja, lahko bi rekel, da me že imajo za svojega. In tudi jaz se počutim kot doma.

Kako pa je z navijači Olympiakosa, vas imajo oni tudi že za Grka?

Nikoli nisem imel slabih odnosov z navijači Olympiakosa. Mogoče zato, ker sem tujec in na teh tekmah nimam takih emocij kot Grki. Če bi šel v Pirej, najbrž ne bi bilo dobro. Neprestano bi letele opazke, pa preklinjajo ... Nikoli nisem imel težav, da bi se spravili name, vseeno pa je bolje, da ne greš tja.

Na finalni tekmi Uleba so grški navijači Makedonikosa tresli koš, ko je nasprotni igralec metal proste mete. Vi veljate v Grčiji za enega izmed najboljših izvajalcev prostih metov, eno sezono ste imeli 91-odstoten met. Kako je izvajati proste mete v Grčiji na vročem gostovanju?

So tekme, kjer ni težav. Če pa prideš na derbi z Olympiakosom in ti med izvajanjem prostih metov navijači tresejo obroč, ponavadi to sodnik vidi. Med igro pa se dostikrat zgodi, da ti zatresejo koš, pa tega sodnik ne more videti, ker je skoncentriran na igro. Tako navijači pomagajo svoji ekipi. Čeprav zdaj, ko smo prišli v te velike dvorane, ni teh problemov. Pred olimpijskimi igrami, ko smo igrali v majhnih dvoranah, kjer so bili koši čisto zraven tribun, so imeli navijači veliko več vpliva.

V zadnjem času se lovorike MVP kar lepijo na vas?

Ni jih toliko. Finale pokala MVP in MVP februarja v Evroligi. Nominiran sem tudi za prvo peterko Evrolige. Nominiranih je 10 igralcev in zdaj bodo izbrali najboljših pet.

Torej ste med playmakerji prišli med dva najboljša?

Od playmakerjev sva tu Jasikevičius in jaz.

Te nagrade dvigujejo ceno košarkarju, boste ostali v Panathinakosu?

Več ko igram košarko in dalj ko sem v Panathinaikosu, kjer štejejo lovorike, vse manj mi pomenijo te individualne nagrade. Seveda ti nekaj pomenijo, dobiš dodaten motiv za delo. V bistvu te lovorike niso glavni cilj, ampak je glavni cilj zmaga ekipe. Če si MVP in poražen, ti ta nagrada ne pomeni kaj dosti. Mislim, da igralci pridobivajo ceno z lovorikami, ki jih osvojijo z ekipami.

Ali boste ostali v Panathinaikosu?

Pogodbo imam še za naslednjo sezono. Tu se počutim super. Mislim, da bo trener Obradović ostal in da bomo spet naredili odlično ekipo tudi naslednje leto. Tu se že počutim kot doma. Trenutno si ne morem zamisliti boljšega načina življenja, kot ga imam tukaj. Nimam razloga, da bi šel.

Zakaj pa ne NBA?

NBA je vrhunska organizacija. Tam je košarka bolj šov. Če izgubiš, se nihče ne sekira. NBA je šov, v Evropi se igra košarka. Ne razmišljam pa o tem, da bi šel za vsako ceno v NBA.

Kakšne pa so razlike med plačami v Grčiji in NBA?

Veliko evropskih igralcev gre igrati za tisti minimum. Ko si rooki, dobivaš, če bi pretvorili v evre, v Evropi neke normalne pogodbe. Za Panathinaikos, ki veliko vlaga v pogodbe igralcev, to ni tako velika številka. Tu v Grčiji sem s svojo pogodbo zelo zadovoljen.

V svojih izjavah trenerja Obradovića zelo hvalite.

Tri leta sem tu z Obradovićem in si ne predstavljam, da bi zdaj delal z drugim trenerjem. To, kar me je Obradović naučil v teh treh letih, je neprecenljivo. Tega, kar mi je dal in kako se obnaša do svojih igralcev in do ekipe ter kakšen človek je izven terena, kar je zame tudi pomembno, tega se ne da opisati. To je izjemna oseba. Zaradi tega si težko predstavljam, da bi zapustil Panathinaikos.

Menda ima tako plačo, da si ga še Barcelona ne more privoščiti.

Kakšno plačo ima, ne vem. Obradoviću po tej sezoni poteče pogodba. Ko je njegov menedžer prišel do menedžerja ekipe in rekel, da se morajo pogovoriti glede Obradovića, je šel menedžer ekipe k predsedniku. Omenil mu je Obradovića, pa mu je predsednik rekel, da ga bo vrgel skozi okno, kaj sprašuje take neumnosti, Obradović ostaja, ni druge. Če bo šel, potem je bolje, da menedžer ne pride več v Grčijo. Obradović ima izjemno podporo predsednika in navijačev. Vsakič ko pride v dvorano, vsi navijači vstanejo in mu ploskajo. V šestih letih je postal ikona Panathinaiokosa.

Kaj pa slovenski trenerji? Igralci so po celi Evropi, trenerjev pa ni.

Mislim, da imamo v Sloveniji dobre trenerje. Tudi mladi trenerji so zelo dobri. Problem je, da je v Sloveniji vse manj denarja za vrhunsko košarko. V Sloveniji je preveč vrhunskih klubov, Pivovarna Laško v rokometu, Krim, Olimpija v košarki. To je za dva milijona ljudi preveč. Če hočeš biti v vrhu več let, rabiš finance. Mislim, da v Sloveniji primanjkuje financ, trenerjev pa imamo dovolj dobrih.

Slovenski košarkarji so preplavili Evropo. Povsod jih je, samo v Sloveniji jih je vse manj. Ali so za to krive samo finance ali še kaj drugega?

Prvi razlog so seveda finance. Na Poljskem, Nemčiji, Italiji, Grčiji slovenski igralci dobivajo veliko večje pogodbe kot v Sloveniji. Vsi košarkarji so ambiciozni in hočejo doseči največ, zato tudi odhajajo. Hočejo biti v najboljši konkurenci.

V Sloveniji je zdaj čudna situacija, ko v slovenskih klubih komaj najdeš slovenskega košarkarja, kupujejo pa potem tujce.

V Sloveniji ni veliko tujcev z visokimi pogodbami. Vsi ti tujci, ki igrajo v Sloveniji, so kvalitetni igralci, ampak recimo v italijanskih klubih ne bi igrali nekih vidnih vlog. Morali bi dajati večji poudarek slovenskim igralcem. Tu vidim, kako skrbijo za svoje grške igralce. Alvertis je tu že 14 let, je legenda. Oni neverjetno skrbijo zanj. V Sloveniji pa rečejo, saj on je Slovenec, bo tako ali tako tu ostal, pa bomo dali malo več za nakup tujca. V Grčiji skrbijo za igralce. Pritiskajo tudi prek medijev. Pri nas bolj padajo na tujce. Tako se mi zdi.

Tudi vas niso hoteli v Olimpiji? Težko bodo rekli, da niso imeli denarja, da kupijo Lakoviča, ko je odhajal iz Slovana?

Takrat me niso hoteli.

Kaj pa mislite o vaši generaciji pri Slovanu?

Z mojo generacijo, letnik 1978 in 1979, smo osvojili vse slovenske lovorike v mlajši kategorijah. Igrali smo nekaj čas tudi za člane. Bili smo mlada ekipa, imeli smo 5-6 mladih reprezentantov. Sčasoma bi lahko igrali vidno vlogo v prvenstvu. Klub v tistem času glede financ ni bil zmožen, da bi šel s pogodbami v še boljšo ekipo, zato so začeli igralci odhajati.

Dolgo časa je veljalo, da slovenski košarkarji ne igrajo glavnih vlog v svoji klubih v tujini. To ni več tako. Ali lahko pričakujemo, da boste eksplodirali tudi na reprezentančni ravni?

Če pogledamo slovensko reprezentanco na papirju, imamo reprezentanco za top štiri v Evropi. Na papirju. To pa nič ne pomeni, če reprezentanca ne igra kot ekipa. Nekako se nismo ujeli, stvari se niso poklopile. Mislim, da je manjkala ta kemija, ki jo vsaka reprezentanca potrebuje. Moramo biti moštvo, ki diha skupaj. Kakovost pa je nesporna.

Zakaj do te kemije ni prišlo? Slabi trenerji? Organizacija? Kakovost košarkarjev?

Ne moremo reči, da trenerji niso bili dobri. Trenerji niso bili vzrok. Res pa je, da bi bile lahko stvari po organizacijski plati veliko boljše. Zdaj sem sodeloval na dveh evropskih prvenstvih in v teh štirih letih so se stvari zelo popravile. Zdaj bomo naredili še korak naprej. Mi se bomo potrudili, da bomo naredili potrebno kemijo, da bi dosegli uspeh, ki si ga ta reprezentanca zasluži.

Kako gledaš na to, da se nekateri igralci nočejo odzivati selektorju?

Reprezentanca ti veliko vzame. Vedno pa je čast igrati za reprezentanco. Ampak klubi ti dajejo kruh. Če si z reprezentanco celo poletje in izpustiš priprave v klubu, se znajdeš na začetku nove sezone povsem v novem okolju. Igralcev, ki se niso odločili za reprezentanco, ne obsojam, jih razumem. Tudi jaz sem začel malo drugače razmišljati. Ljudje morajo vedeti, da so v Evropi pritiski veliki, in če nisi 100-odstoten, te ne bodo dolgo čakali. Vrhunskemu klubu ni težko zamenjati enega igralca. Če igralcu v klubu dajejo ultimate glede reprezentance, teh igralcev ne obsojam.

Kako je pri vas s temi pritiski?

Obradović glede tega ne dela problemov. Enkrat mi je rekel, da ne bi kdaj razmišljal, da bi reprezentanci rekel ne, ker je to čast. On to razume, ker je igral za jugoslovansko reprezentanco.