Digitalizacija svetovne literature

Najbolj priljubljeni spletni iskalnik Google se počasi, a vztrajno razvija v globalnega giganta na področju informacijskih tehnologij, ki že resno povzroča glavobole tudi Billu Gatesu in njegovemu Microsoftu. Konkurenco, kot je bil dolga leta najbolj priljubljeni spletni iskalni servis Yahoo, ki je še nedavno uporabljal Googlovo tehnologijo, je že prerasel. Glavni uspeh Googla gre pripisati dejstvu, da ponuja vse več zanimivih, kakovostnih storitev, katerih največja vrednost za uporabnika je v preprostem dejstvu, da so storitve povsem brezplačne. Google recimo ponuja brezplačno elektronsko pošto s kar 2 GB prostora, kar je nekajkrat več od konkurence. Potem so tu še brezplačni urejevalnik fotografij Picasa, pa Google News, v katerem so zbrane novice iz množice svetovnih medijev v najbolj razširjenih svetovnih jezikih ... Ker je vse (za zdaj) brezplačno, so glavni vir financiranja oglasi. Z oglaševanjem pa je Google posegel tudi na bolj lokalne in obskurne tržne kotičke, saj ponuja cenejše oglaševanje, kot pa je denimo na lokalnih spletnih iskalnikih ali spletnih portalih. Zaradi tehnološke naprednosti je iskanje z Googlom tudi po lokalnih spletnih straneh uporabnikom zaradi hitrosti in natančnejših zadetkov veliko prijaznejše.

Googlovi šefi so še vedno polni novih in novih idej, kaj vse bi lahko ponudili uporabnikom interneta. Ena od idej, ki je bila predstavljena lani jeseni, je Google Print. Na frankfurtskem knjižnem sejmu so ga predstavili tamkaj zbranim založnikom kot idealen pripomoček za promocijo najrazličnejšega knjižnega gradiva. Google Print omogoča založnikom, da objavijo naslovnice knjige, povzetke in odlomke knjižnih izdaj, s čimer naj bi spodbudili potencialne kupce k nakupu njihovih knjig. Seveda so dodane še povezave do spletnih knjigarn, kjer se zadeva lahko kupi. Pri Googlu so po obetavnemu začetku precej optimistični glede tega komercialno usmerjenega projekta. Toda "komercialni" del projekta Print je le del glomaznega projekta digitalizacije ogromne količine knjižničnega gradiva. Google naj bi na svojem Printu ponudil 15 milijonov celotnih knjižnih del v digitalni obliki. Omenjeni projekt je privabil kar nekaj ameriških elitnih univerzitetnih knjižnic, Michigan, Harvard ter Stanford, newyorško državno knjižnico in britansko oxfordsko knjižnico Bodlean. Lani decembra so podpisali sporazum, po katerem naj bi brezplačno prek Googla ponudili svoje milijonske zaloge knjig (Michingan in Stanford naj bi v digitalno verzijo spravila celotno knjižnično zalogo, britanski prispevek pa naj bi bil okoli milijona knjig, izdanih pred letom 1900). Celoten projekt naj bi uresničili najpozneje v desetih letih, stal pa naj bi med 150 in 200 milijoni ameriških dolarjev.

Googlov projekt je močno zaskrbel Francoze, saj v projektu sodelujejo samo Britanci in Američani. Posledično bodo tako skoraj vsa dela objavljena na Printu v angleščini. S tem pa naj bi se še povečala premoč angleščine, ki je z internetom dodatno okrepila svojo globalno dominacijo. Nekdaj svetovno pomembna francoščina počasi dobiva le še status bolj kot ne regionalnega jezika. Francozi so se zaradi omenjenih angloameriških načrtov zbali za usodo svoje bogate literarne zgodovine. Francoski predsednik Jacques Chirac je zato dal pobudo, da bi podobno kot pri Googlovem projektu Print spravili velikanske zbirke francoske pa tudi ostale evropske literature na internet. Francozi so k projektu povabili tudi ostale države EU in pristanek k enotnemu evropskemu projektu so minulo sredo dali predstavniki 19 držav EU (Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Italija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Slovenija, Slovaška, Španija in Švedska). Projekt je podprla tudi britanska nacionalna knjižnica, svoj verbalni "da" k projektu pa sta dala tudi Ciper in Malta. Portugalska o podpori še naklonjeno razmišlja. Za stotine milijone evrov za izvedbo pan-EU projekta za zaščito literarne dediščine pa naj bi zagotovili iz proračuna EU. Boj proti skupnemu "sovražniku", ki je združil evropske nacionalne knjižničarje, skeptiki označujejo kot boj Davida proti Goljatu. V vlogi velikana seveda nastopa Google, ki se mu bodo združeni evropski knjižničarji, kar se tiče popularnosti, le stežka upirali. Drugi evropsko pobudo še bolj slikovito opisujejo kot boj popularnega Harryja Pottra proti klasičnemu Victorju Hugoju. Mali čarodej z angleško govoreče strani Kanalskega preliva je tudi v Franciji podobno kot drugje po Evropi eden najbolj popularnih filmskih in literarnih likov. Knjižnih uspešnic kot Harry Potter ali Da Vincijeva šifra pa skorajda zagotovo ne bodo objavljali na internetu. Največji problem, s katerimi se srečujejo avtorji obeh projektov, so namreč avtorske pravice objavljenih del. Prva dela, ki bodo objavljena na internetu, bodo po večini dela že zdavnaj pokojnih avtorjev, za katere avtorskih pravic ni treba več plačevati.