Šport / Slovenija na košarkarskem zemljevidu

Slovenski košarkarji ob koncu klubske sezone spet radostijo slovenske ljubitelje košarke. Finale za slovenskega prvaka je bil morda najbolj zanimiv in napet v vsej novi slovenski košarkarski zgodovini, saj so outsiderji s Kodeljevega skoraj spravili na kolena favorizirano Olimpijo. Manjkalo jim je morda le malce sreče. Na njeno naklonjenost pa upajo še nekateri slovenski košarkarski legionarji, ki so s svojimi klubi v finalih najbolj prestižnih lig. Jaka Lakovič je spet najboljši strelec in ključni igralec Panathinaikosa v grškem finalu. V sosednji Italiji pa sta si v finalu nasproti stala Marko Maravič (Armani Jeansa Milano) ter Erazem Lorbek in Matjaž Smodiš (Climamio Bologna). Največ slave pa sta zagotovo deležna Rašo Nesterovič in Beno Udrih, ki sta s San Antonio Spursi prva Slovenca, ki igrata v finalu NBA-lige.

Letošnja NBA-sezona je bila sploh najuspešnejša za slovensko košarko. Ne nazadnje je bila Slovenija s petimi NBA-igralci v samem vrhu po prispevku internacionalcev v najmočnejšo košarkarsko ligo. Razlika je bila samo v njihovih klubih. Primož Brezec je imel morda najbolj impresivno sezono med slovensko peterico, toda njegovi Charlotte Bobcats so bili pač eno najslabših moštev prvenstva. V luzerskih klubih pa pač ni zvezdnikov. Povsem drugače je z Benom Udrihom in Rašom Nesterovičem, ki igrata v enem izmed najboljših NBA-moštev v zadnjih letih. San Antonio Spursi, ki so zaradi največjega števila tujih igralcev dobili vzdevek "Združeni narodi", so bili po prikazanem v končnici NBA največji favorit za osvojitev šampionskih prstanov. Vendar pa so jih lanski prvaki Detroit Pistons v domači dvorani pošteno prizemljili in šele ta teden se bo videlo, ali bosta Rašo in Beno postala prva Slovenca, lastnika prstana prvaka NBA-lige.

Rašo in Beno sta sicer v senci velikega, toda nihajočega argentinskega zvezdnika Manua Ginobilija, ki je bil sprva najresnejši kandidat za najbolj koristnega igralca končnice NBA, Francoza Tonyja Parkerja in Tima Duncana ... Ameriškimi mediji jima posvečajo veliko pozornosti in praktično ne mine nobena napoved ali poročilo tekme onstran Atlantika, ne da bi bila omenjena vsaj v vrstici ali dveh. Sezona pa je bila za Nesteroviča vse prej kot blesteča. Nekaj so prispevale poškodbe gležnja, ki so Raša kar dvakrat vpisale na listo poškodovanih igralcev. Zadnja je bila tik pred začetkom končnice NBA. Njegov prispevek je bil tudi statistično gledano precej bolj boren kot v preteklem letu ali pa ko je še igral v dresu Minnesote. "Kje je Rašo," so se spraševali ameriški mediji. Navsezadnje je Rašo najbolj plačan slovenski športnik, saj ima s svojim klubom podpisano šestletno pogodbo za 42 milijonov dolarjev. Kar je za njegovo letošnjo vlogo kar veliko. Na drugi strani pa naj vas za slovenske razmere velikanski osebni dohodek nikar ne zavede. Rašo je bil letos na listi najbolj plačanih igralcev NBA šele na 81. mestu. Njegovi soigralci so številne kritike zavračali z dejstvi, da je bil pač poškodovan in da so ga poškodbe odnesle iz ritma igra. Vsi v en glas so zatrjevali, da ga imajo radi in da je velik igralec. Kakšnih večjih pripomb ni javno izražal tudi trener Gregg Popovich, ki ima z Rašom menda poseben odnos, saj se po poročanju ameriških medijev z njim trudi pogovarjati tudi v polomljeni srbohrvaščini. Popovich, ki ima srbske prednike, je študiral na vojaški letalski akademiji, kjer se je specializiral za sovjetske študije in zaradi tega menda obvlada tudi ruščino. Sicer pa mu včasih v šali, včasih pa tudi malce zares, očitajo, da svoje vojaške veščine preizkuša na svojih igralcih. San Antonio Spurs naj bi bil pravi jezikovni babilon, saj se igralci med seboj sporazumevajo poleg angleščine še v francoščini, italijanščini, slovenščini ...

Ne najbolj uspešna sezona je sicer Nesteroviča porinila v ozadje zanimanja medijev in košarkarskih fenov. Zato pa je bil toliko večje pozornosti in časti deležen Beno Udrih, ki so ga uvrščali med najboljše novince letošnje sezone lige NBA. Njegov zaslužek je precej nižji kot Nesterovičev. Njegova triletna pogodba je cenjena na 2,433.840 dolarjev z možnostjo podaljšanja za eno leto, za kar naj bi dobil 1,747.096 dolarjev dodatka. Na koncu so bili nekoliko začudeni, ker ga trenerji moštev niso postavili niti v prvo niti v drugo končno postavo najboljših letošnjih novincev NBA, saj je imel nekaj izjemno blestečih trenutkov. Trener Gregg Popovich si ga je zaželel kot nadomestek za Tonyja Parkerja in tej vlogi je bil Udrih povsem dorasel. Parkerjevo krajšo odsotnost je Beno Udrih uspešno izkoristil, ob tem dosegel svoje vrhunce sezone in postal ljubljenec medijev. Postal je zanimiv tudi za številne medije in zvedavi novinarji so recimo celo ugibali, ali je njegovo ime Beno izpeljanka iz imena svetnika, ki naj bi bil zaščitnik mornarjev, ali pa ima kaj skupnega s fižolom (beans v angleškem jeziku). Drugi mediji pa so poročali, kako lepo je, če so v moštvu ljudje iz različnih držav in kultur, saj se lahko med seboj lepo dopolnjujejo. Udrihov soigralec Robert Horry je razodel, da ga Beno vseskozi sprašuje o zadevah, ki se dogajajo izven igrišča: "Pogosto nas sprašuje o političnih zadevah, na katere ne vemo odgovorov. Gre in gleda CNN, nato se vrne s številnimi vprašanji. Sam se obrnem in grem raje stran, ker nimam pojma o politiki ...." Udrih je delček slave doživel tudi z izborom v Adidasovo ekipo najboljših NBA-igralcev, ki uporabljalo njegove športne copate in so predstavljeni na uradni spletni strani. Podobno kot sta v nogometu Zinedine Zidane in David Beckham. Sicer pa ima Beno tudi svojo uradno spletno stran (http://beno-udrih.atspace.com/), kjer lahko preberete poročilo o njegovem slehernem nastopu, na voljo pa so še obvezne statistike, slikice in podobna krama. Od tam je tudi zanimiva novica, da naj bi bil Beno deležen posebne časti. Sodeloval naj bi v projektu Basketball Without Borders Africa. V Johannesburgu naj bi bil v kampu, ki naj bi potekal med 7. in 12. septembrom, eden od trenerjev demonstratorjev. Toda tu se pojavi majhna težava za Slovenijo. Od 16. do 25. septembra bo v Beogradu EP v košarki in Udrih je eden najresnejših slovenskih reprezentančnih kandidatov na seznamu selektorja Aleša Pipana. Prav slovenski NBA-legionarji so bili največkrat tisti, ki so zavračali ponudbe za nastop v reprezentanci. Nesterovič je v preteklosti že večkrat dejal, da bi igral za reprezentanco v Beogradu, zadnji, ki je izražal pomisleke o državnem dresu, pa je Primož Brezec. Dokončna odločitev, reprezentanca da ali ne, pa še ni padla.

Olimpija ostala na vrhu

Za nami je ena najbolj zanimivih končnic košarkarskega prvenstva, ki se je končalo s peto finalno tekmo

Končala se je košarkarska sezona, ki ni prinesla bistvenih novosti. KK Union Olimpija je osvojil še 12. naslov državnih prvakov, poleg tega pa še pokal in super pokal. Navijači Olimpije bi lahko rekli super sezona, vendar ostaja grenak priokus. Najprej zato, ker se Olimpija ni uvrstila v zaključne boje v Evroligi, kar niti ne bi bilo tako zelo moteče, če ne bi bile igre Olimpije v Evroligi tako zelo negledljive. Tivoli ni bil več trdnjava, ampak parket, kjer so si veliki dvigovali samozavest. Razen tekme z Maccabijem ni bilo pravih užitkov za navijače. Na tekmah lige Goodyear pa so namesto mladih igrali kvazi zvezdniki, ki so si sicer priigrali uvrstitev na Final 8, vendar tam spet popolnoma pogoreli. Popolna nemoč proti Reflexu je bila za navijače Olimpije zelo boleča. Igra brez repa in glave, v kateri so bili zvezdniki menda utrujeni. Kakorkoli že, na državnem prvenstvu so Olimpijini igralci prišli do finala brez poraza, čeprav so včasih težko premagovali tudi Elektro. Še vedno pa niso dobivali priložnosti mladi igralci Olimpije, ki so tako tudi drugo sezono pod taktirko Saša Filipovskega več sedeli kot igrali, čeprav je bil eden od ciljev sezone uveljavljanje mladih igralcev.

V finalu se je Olimpiji po robu postavil Slovan, drugi ljubljanski klub, ki svoje tekme jadranske lige igra v Mariboru. Z všečno igro so hitro pridobili simpatije nevtralnih gledalcev. Odpadniki, ki v Olimpiji niso mogli igrati, kot so Stipe Modrić, Simon Petrov in Miloš Paravinja - v času Sagadina naj bi ga želel Real, za kar ga je Sagadin kaznoval z neigranjem -, so pokazali, da se da v gledanju košarke tudi uživati. Četudi ne gre za Evroligo. Če k tem dodamo še Miho Zupana, Jana Rozmana in predvsem mladega Gorana Dragiča, ki je v nasprotju z Olimpijinimi mladci dobival priložnost tudi v odločilnih tekmah, so bile simpatije do Slovanove igre povsem razumljive. Lahko smo videli zabijanja, podaje za hrbtom, asistence vseh igralcev ... Kljub temu da so se tivolski zvezdniki pravzaprav do zadnje tekme obnašali zelo muhasto in podcenjujoče, so končno le prišle do izraza kakovost nekaterih posameznikov in evroligaške izkušnje. Zbral se je tudi kapetan Vladimir Boisa, ki na prvih tekmah ni bil povsem skoncentriran, saj naj bi ga Sienine številke povsem zmedle. Predpogodba naj bi bila že podpisana. Marino Baždarič, Olimpijin najboljši košarkar, je soigralcem večkrat pokazal, da je boljši z zamahovanjem rok, ker mu niso podali dobre žoge, kot s koši. Tudi Bažda najverjetneje odhaja. Kje bo igral naslednjo sezono, pa bo odvisno od hrvaškega obrambnega ministrstva, ki bo odločilo, ali bo moral Rečan na služenje vojaškega roka ali ne. Tudi Sašo Ožbolt je že postal zvezdnik, saj so ga polni trač časopisi, pa tudi navijačice se menda grebejo zanj. Vse to pa je očitno stopilo v glavo mlademu Primorcu, ki namesto da bi poslušal navodila in kritike svojega trenerja, zahteva menjavo. Čeprav je večji del sezone odigral povsem zadovoljivo. Celo Dragišo Drobnjaka smo na Kodeljevem videli, kako odgovarja Filipovskemu. Še sreča, da Dušan Bocevski ni tako temperamenten, kot je bil prejšnjo sezono Rahimič, ki je celo fizično grozil.

Največja težava Olimpije naj bi bil denar: "Tako ne bo šlo več naprej. Samo z delom se ne da nadomestiti finančnega primanjkljaja. Pričakujemo večje spremembe, ki nam bodo omogočile, da bo Olimpija imela takšen status, kot ga uživa v Evroligi," nam je povedal direktor KK Union Olimpija Gregor Fric. Treba pa je povedati, da si je Olimpija z zmago na državnem prvenstvu zagotovila, da bo naslednje štiri sezone igrala v Evroligi. S kakšno postavo, pa nam ni znal razložiti niti direktor, saj proračun za naslednjo sezono še ni znan. Pogodbe imajo samo Drobnjak, Rodrigez in Ožbolt. Znani so samo dolgovi, ki še niso poravnani. Povsem drugačno filozofijo pa so sprejeli pri Slovanu. "Ekipa bo še mlajša kot letos. Naš cilj je, da bi 75 ali 80 odstotkov igralcev prihajalo iz Slovanove šole. V roku 2 ali 3 let bomo lahko to tudi dosegli, ker menimo, da je to edina možnost, da košarkarski klub pri nas preživi. Če bomo obdržali letošnji proračun, bomo povsem zadovoljni, več pa tudi ne rabimo," je za naš časopis povedal Janez Rajgelj, direktor KK Geoplin Slovan.

Aleksandar Mićić