zakon o medijih / pouk iz slovenske glasbe

"Igor Misdaris in Janez Križaj pripravita osnutek predloga sprememb zakona o medijih, ki se nanašajo na odstotek obveznega dela slovenske glasbene produkcije v programih medijev," je bil 5. sklep izvršilnega odbora sindikata slovenskih glasbenikov, ki je bil sprejet 15. marca 2005 ob 19.30 v Che baru v Ljubljani. Domislica slovenskih glasbenikov je, kot kaže, pri zdajšnji, veliko bolj narodnostno usmerjeni vladi padla na plodna tla. Minister Vasko Simoniti je objavil, da je med predlogi sprememb zakona o medijih tudi predlog, ki se nanaša na minimalni delež slovenske glasbe v dnevnem oddajnem času radijskih programov. Na predlog Sindikata glasbenikov Slovenije je bil vnesen predlog, da se minimalni delež slovenske glasbe v radijskih programih zviša s sedanjih 10 odstotkov na 30 odstotkov. Šestinosemdeseti člen sedanjega medijskega zakona predvideva, da mora najmanj 10 odstotkov dnevnega oddajnega časa radijskega programa obsegati slovenska glasba. Po novem naj bi se ta člen glasil: "Najmanj 30 odstotkov dnevnega oddajnega časa vsakega radijskega programa mora obsegati slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev."

Na uro programa 18 minut. Če ima radio veliko gobezdaških voditeljev in vse polno kontaktnih oddaj, ki na uro hipotetično poberejo 15 minut, preostali čas pa je namenjen glasbi, bi to pomenilo, da mora biti kar 40 odstotkov glasbe slovenske. Razveseljivo za slovenske glasbenike, razlog za glavobol za nekatere glasbene urednike. Lokalne in bolj podeželskemu občinstvu namenjene komercialne radijske postaje, kakršna je Radio Veseljak, tako ali tako predvajajo večinoma slovensko glasbo. Nacionalne radijske postaje so v svojih programih tudi naklonjene slovenski glasbi. Na drugem najbolj poslušanem slovenskem radijskem programu, 1. programu Radia Slovenija, so povedali, da so "po statistiki za obdobje januar-marec 2005 predvajali 51 odstotkov slovenske glasbe, 34 odstotkov angloameriške in 15 odstotkov druge tuje glasbe. Letna povprečja se od teh podatkov bistveno ne razlikujejo." Bolj urbane radijske postaje, ki se posvečajo svetovnim glasbenim usmeritvam, pa bodo imele težave. Slovenskih izvajalcev R & B-ja, hiphopa ali "world musica" ter drugih glasbenih zvrsti ni ravno na pretek. Minister Simoniti pač predlaga neke vrste uravnilovko.

Ministrstvo za kulturo smo poprosili za nekoliko podrobnejšo razlago, zakaj si želijo takšno zakonsko spremembo. "Ministrstvo za kulturo je omenjeno rešitev uvrstilo v izhodišča za oblikovanje osnutka novele ZMed predvsem zaradi dolgoletnega opozarjanja slovenskih glasbenih ustvarjalcev; ti v javnosti že dolgo poudarjajo težave, s katerimi se spoprijemajo pri svojem delu. Deleži slovenske glasbe na komercialnih radijskih postajah pogosto komaj dosegajo ali pa le malenkostno presegajo sedanjo zakonsko obvezno mejo 10 odstotkov oddajnega časa, kolikor ga je namenjenega slovenski glasbi. Namesto programske raznolikosti in široke predstavitve vseh glasbenih zvrsti domače glasbe v okviru teh odstotkov poslušamo ponavljanje istih glasbenih uspešnic, namenjenih najširšemu krogu poslušalcev. Po zatrjevanju Sindikata glasbenikov Slovenije sta se tudi zaradi tega slovenska glasbena ustvarjalnost in diskografija znašli v resni krizi - tako vsebinski kot materialni," pravijo na kulturnem ministrstvu. Mednarodne primerjave po njihovih podatkih kažejo, da je Slovenija s predpisanimi 10 odstotki v primerjavi z drugimi evropskimi državami kljub svoji majhnosti in majhnosti svoje diskografske industrije najslabše poskrbela za svojo glasbeno ustvarjalnost. Nekatere evropske države z najmočnejšimi evropskimi diskografskimi industrijami zakonskih kvot ne potrebujejo, hkrati pa tudi nekatere države z večjimi glasbenimi trgi, kot je slovenski, predpisujejo precej večje zakonsko zahtevane minimalne deleže nacionalne glasbe (Francija in Portugalska na primer 40 odstotkov). Po podatkih ministrstva so zakonske ureditve v Evropi precej različne. Večje države, kot sta Nemčija in Velika Britanija, takih zakonskih določil ne poznajo, ker gre "za precej večje glasbene trge, ki imajo tudi bolj razvite mehanizme promocije domače produkcije". Portugalska ima 40 odstotkov nacionalne produkcije v radijskih programih, Francija 40 odstotkov domače glasbe v pridobitnih in 60 odstotkov v programih posebnega pomena, Poljska pa kljub velikosti trga 30 odstotkov.

Kaj pravzaprav v zakonu pomeni pojem "slovenska glasba"? Ali to pomeni, da mora biti glasba v slovenskem jeziku oziroma enem od narečij? Torej bi potemtakem mednarodno priznani slovenski glasbeniki, kot so recimo Laibach, Elvis Jackson, Zaklonišče prepeva, pa tudi osvajalci "holcerskega" glasbenega trga Atomik Harmonik, izpadli iz kvote obvezne slovenske glasbe, ker ustvarjajo skladbe v tujih jezikih? Ministrstvo za kulturo pravi, da ne. "Predlagana ureditev predvideva, da se v predlagani minimalni delež 30 odstotkov všteva tudi glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Če slovenski izvajalec izvaja delo tujih avtorjev in se delo posname v Sloveniji, gre za slovensko produkcijo, ki se obravnava kot delo slovenskega ustvarjalca. Gre za sleherno ustvarjanje in poustvarjanje, ne glede na stil in jezik." Kaj pa nasprotno? Bodo potemtakem radijski uredniki lahko uporabili recimo slovenske priredbe balkanskih hitov, kakršni so Severinini, ki jih bodo izvajale novodobne slovenske glasbene starlete s klenimi slovenskimi imeni, kot so Xenia, Ylenia, Maya, Alya ... Ah, seveda, ni problema. "Če slovenski izvajalec izvaja delo tujih avtorjev in se delo posname v Sloveniji, gre za slovensko produkcijo, ki se obravnava kot delo slovenskega ustvarjalca. Gre za sleherno ustvarjanje in poustvarjanje, ne glede na stil in jezik."

Ministrstvo za kulturo hoče pač stopiti na stran slovenskih glasbenikov, ki naj bi se spoprijemali s težavami, s kakšnimi se tudi njihovi glasbeni kolegi v tujini. Na svetovnem spletu obstaja spletna stran nizozemske glasbene avtorske organizacije Buma/Stemra "European Music Culture - Sound or Silence (SOS)" (www.soundorsilence.nl.). Spletna stran je posvečena težavam, ki jih ima evropska glasbena produkcija. Tam je mogoče najti tudi izsledke raziskave, ki jo je opravilo podjetje Capgemini, kjer so med drugim ugotavljali, kolikšen del glasbenega repertoarja v posameznih članicah EU obsega domača glasba (izsledki raziskave so bili objavljeni lani, raziskava pa je zajela obdobje med letoma 1998 in 2002). Tam smo naleteli na neverjeten podatek, da se slovenskim glasbenikom sploh ne godi slabo v primerjavi z evropskimi kolegi. Njihova edina resna težava je izjemna majhnost trga. Slovenija je namreč na prvem mestu po povečanju celotnega predvajanega domačega glasbenega repertoarja. Količina predvajane slovenske glasbe se je v štirih letih povečala kar za 23 odstotkov, s 23 odstotkov leta 1998 na zavidanja vrednih 46 odstotkov. To Slovenijo uvršča v sam evropski vrh, skupaj s Francijo, Grčijo, Litvo, Veliko Britanijo, Finsko in celo pred Nemčijo in Italijo. Najslabše se godi glasbenim izvajalcem v sosednji Avstriji, kjer prevladuje glasbeni repertoar iz enako govoreče Nemčije. Domačega je le 10 odstotkov.

Avtorji raziskave so se opirali na različne vire - poročila mednarodnih in lokalnih organizacij, ki skrbijo za pobiranje avtorski pravic ter na njihove odgovore, ki so jih dobili na svoj vprašalnik. O presenetljivih rezultatih poročila smo povprašali SAZAS (Združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic Slovenije), saj naj bi se sklicevali tudi na njihove podatke. Hkrati pa smo jim še postavili vprašanje, kolikšen je sicer delež domačega slovenskega glasbenega repertoarja v slovenskih medijih oziroma na radijskih postajah po njihovih podatkih. "Sporočamo Vam, da s spremljanjem oddajanja glasbenega repertoarja prek slovenskih medijev v letu 2004 Združenje SAZAS ugotavlja, da je odstotek slovenskega glasbenega repertoarja v slovenskih medijih zelo različen in odvisen od ciljne publike posamezne radijske postaje. Odstotek variira od 3% do 50%. Združenje SAZAS opaža, da se delež slovenskega glasbenega repertoarja v slovenskih medijih z leti zmanjšuje," se je glasil odgovor Mateja Nosana, v.d. vodja SATS Združenja SAZAS.