terorizem / Javna eksekucija

Jeana Charlesa de Menezesa bodo pokopali v zaprti krsti. Ostal je brez obraza - in praktično brez glave. Tudi molitve za njegovo dušo verjetno ne bo - britanski specialci so mu v glavo poslali sedem krogel. Point blank. Terorista lahko ubiješ že z eno kroglo - s sedmimi ubiješ tudi njegovo dušo. Jasno, de Menezes ni bil terorist, toda policijsko pretiravanje - tistih sedem v krogel, tisti overkill - je gotovo histerični poganjek stalnega ponavljanja, da so "islamo-fašisti", "islamo-anarhisti", "džihadistični kultisti smrti", "sovražniki svobode", "islamski fanatiki iz 14. stoletja" - in kar je še teh novokomponiranih izrazov - čisto in absolutno utelešenje Zla. De Menezes je bil Brazilec, kar pomeni, da je malce potegnil na Arabca. Na svojo nesrečo. Tudi mnogim drugim je potegnil na Arabca - okej, na Azijca. Ne pozabite, da so ga v prvih poročilih vsi, vključno s pričami, opisovali kot Azijca. Nič, terorist mora pač ustrezati rasnemu stereotipu. "Vojna proti terorju se nadaljuje," je takoj po seriji terorističnih napadov v Londonu oznanil Bush. In prva žrtev te vojne bodo ljudje, ki izgledajo kot Azijci. Vključno z Azijci, ki izgledajo kot Azijci - oh, in vključno z Azijci, ki izgledajo kot Brazilci. In da bi bila nesreča še večja, vsak drugi Evropejec malce potegne na Brazilca. A tu se nesreča še ne konča - de Menezes je bil v plašču, kar je po novem sumljivo. Če si v plašču, si po malem že pečen - le še krivdo ti je treba dokazati. Hočem reči: ker je v Evropski uniji kakih devet mesecev na leto zima, so Evropejci zvečine v plaščih. Zoprno. To - plašč na telesu z obrazom, ki vleče na Brazilca - je namreč po novem že dovolj, da padeš pod streli shoot-to-kill politike. Sami pa dobro veste, kaj se v Evropi dogaja tiste tri tople, poletne mesece - pol mularije potuje z InterRailom. Kar pomeni, da tiste tri poletne mesece po Evropi potuje ogromno ruzakov. To, kar je plašč za zimo, je ruzak za poletje - razlog za preplah! Razlog za shoot-to-kill, ki je očitno novi hit "vojne proti terorju".

Hja, Tony Blair je "vojni proti terorju" dodal lokalno aromo, ki pa je v resnici le predelava znane krilatice z divjega zahoda: Najprej streljaj in šele potem zastavljaj vprašanja! In seveda, ta aroma - shoot-to-kill - je obenem tudi predelava doktrine "preventivnega udarca", ki jo je Bush napihnil v novi evangelij. Bushu je do sedaj nekako uspelo, da nedolžnih civilistov ni pobijal doma, v Ameriki, ampak je to raje - magari v imenu "novega ameriškega stoletja" - počel daleč od doma, v Iraku in Afganistanu, medtem ko je Blair, ki v Iraku in Afganistanu bolj ali manj le navijaško statira, očitno sklenil, da bo nedolžne civiliste pobijal tudi doma, v Veliki Britaniji. Ne pozabite namreč, da to, kar se je zgodilo v Londonu, ni bila le "nesreča", le "tragedija", le "usodna pomota" - ne, Brazilec je bil žrtev politike. Politike po imenu shoot-to-kill. Politike streljaj-in-ubij. Politike, ki ne jemlje ujetnikov. Blair je rekel: "Če bi bile okoliščine drugačne in če bi se izkazalo, da je bil terorist, bi policijo vsi kritizirali, če ne bi ukrepala." Nekaj takega je dan ali dva prej rekel tudi šef londonske policije: že res, da smo ubili nedolžnega civilista, toda predstavljajte si, da bi bil res terorist! Vidite, to ni bil incident - taka je zdaj politika. Shoot-to-kill. Bušizem se seli v EU. Paralele med tem, kar se je dogajalo po 11. septembru, in tem, kar se je zgodilo po 7. juliju, so nezgrešljive.

* Zgodovina ne obstaja. Tako kot po 11. septembru je bilo tudi zdaj prepovedano povezovanje terorističnih napadov in britanske zunanje politike. To, kar se je zgodilo v Londonu nima nobene zveze z ilegalno okupacijo Iraka, Afganistana in Palestine, nobene zveze s "križarskim pohodom" koalicije dobre volje, nobene zveze z Abu Grajbom in Guantanamom, nobene zveze s početjem Rumsfeldove "Volčje brigade", nobene zveze s Faludžo, nobene zveze z napalmiranjem Iraka, nobene zveze s shock-and-awe bombardiranji, nobene zveze s trpljenjem iraškega ljudstva, ki so ga več kot desetletje terorizirali s sankcijami, nobene zveze z izraelskim apartheidskim zidom, nobene zveze s podpiranjem policijskih režimov v Pakistanu in Egiptu, nobene zveze z neokolonialistično globalizacijo - ne, to nima nobene zveze z arogantno, imperialistično, brezčutno, šovinistično zunanjo politiko Zahoda. To, kar se je zgodilo, se je spet zgodilo brez vzroka. In brez konteksta. Politiki so nas spet na hitro potegnili iz zgodovine. Tako kot je Bush po 11. septembru iz zgodovine na hitro potegnil Ameriko - in njeno zunanjo politiko. In ustvaril vtis, da je to, kar počne Amerika na Bližnjem vzhodu, brez konsekvenc. Kdor je trdil drugače, je bil takoj razglašen za otročjega - ali pa za izdajalca. Temu, ki je v 11. septembru videl efekt - okej, kolateralno škodo - ameriške zunanje politike, so očitali, da podpira terorizem. Da ga ratificira! Tudi Blairova administracija je vse tiste, ki so samomorilske atentate v Londonu povezovali z Blairovo zunanjo politiko, recimo Georgea Gallowaya, člana parlamenta, takoj poslala v kot: molči! Kdor londonske pokole povezuje z Blairovo zunanjo politiko, opravičuje in poveličuje terorizem! Hja, Bush se je preselil v EU. In ko je Galloway rekel, da sočutje kažemo le do ljudi, ki jih raznese v Londonu, na pa tudi do ljudi, ki na identičen način umirajo v Iraku, se je Blairu zdelo, da govori Osama bin Laden. Že pred Bush-Blairovim napadom na Irak so mnogi svarili, da bo napad na Irak ustvaril na tisoče novih Osam bin Ladnov. Raziskave zdaj itak kažejo, da so se fantje, ki se samorazstreljujejo, v džihadiste prelevili šele po napadu na Irak in da so bili prej zelo daleč od Alaha. In ja, že tedaj, pred nekaj leti, so mnogi svarili, da bo napad na Irak vojno pripeljal tudi k nam, na našo obalo, v EU. Po napadu na Irak so se teroristični napadi tako pomnožili, da Busheva administracija letos sploh ni hotela objaviti svojega letnega poročila Vzorci globalnega terorizma - no, kasneje je sklenila, da ga vendarle bo objavila, toda brez statistik. Ni čudno, če doštejete tudi vse napade na ameriške in britanske vojake, potem je bilo lani več kot 3.000 terorističnih napadov!

* Varnost je pred svobodo. Tako kot Bush po 11. septembru je tudi Blair po 7. juliju takoj najavil novo, represivno, protiteroristično zakonodajo, ki vključuje različne ukrepe, dobro znane iz Bushevega "Patriot Acta" (nezaželenim vstop prepovedan, nadzorovanje in prisluškovanje, oženje pravice do zasebnosti, shranjevanje podatkov o telefonskih in elektronskih zvezah, zapiranje brez obtožbe itd.), tako da bo zdaj med drugim kaznivo tudi "posredno spodbujanje k terorizmu". Kaj točno pomeni izraz "posredno", ni jasno - jasno je le, da je ta izraz tako širok, tako nejasen in tako abstrakten, da bo vanj mogoče spraviti marsikaj, tako rekoč vse, kar boš hotel, celo nasprotovanje zunanji politiki, protiteroristični zakonodaji ter kršitvam državljanskih svoboščin in človekovih pravic. To seveda ni edini izraz, pod katerega bo mogoče spraviti vse, kar si boš izmislil - vse disidentstvo. Recimo: prepovedano bo tudi "odobravanje" samomorilskih napadov. Problem: kaj je to "odobravanje"? Izraz je tako meglen in elastičen, da utegne hitro vključevati tudi kritiziranje britanske zunanje politike: kdor kritizira uradno politiko in ukrepe, s katerimi se zateguje državljanske svoboščine in človekove pravice, posredno odobrava terorizem! Logično, ne. Po 11. septembru je veljalo: kdor kritizira Busha, glorificira terorizem! Po 7. juliju bo veljalo: kdor kritizira Blaira, glorificira terorizem! Britanski minister Jack Straw je Evropski uniji nekaj dni po napadu hitro razložil, da je treba "uravnotežiti mejo med pravicami posameznikov in pravicami družbe". Brez panike, pravic in svoboščin ne boste izgubili, samo malce jih bomo prerazporedili - hej, saj smo vsi posamezniki in obenem člani družbe! Nič ne boste izgubili! Toda podton tega slogana je dialektično srhljiv: v resnici namreč sporoča - preveč pravic in svoboščin imate! In ker jih imate preveč, jih boste zdaj deponirali v družbi! Ker jih imate preveč, jih boste zdaj delili z družbo! Z eno besedo: pravice in svoboščine niso več neodtujljive, ampak so last družbe. V hipu, ko pravice in svoboščine niso več neodtujljive, tudi družba ni več družba posameznikov, ampak postane družba enega - velikega Enega in Edinega. Države. Ko je Straw rekel, da je treba "uravnotežiti mejo med pravicami posameznikov in pravicami družbe", je hotel s tem reči le: svoje pravice in svoboščine boste prenesli na državo. Preveč svobode = premalo varnosti. Zdaj bo država ta, ki bo dozirala svobodo. Saj veste - teroristi izkoriščajo in zlorabljajo prav našo svobodo, našo pretirano odprtost. Zato je treba svobodo omejiti. Pika. Okej, kdo zdaj tu sovraži in prezira našo svobodo? Mar nista Bush in Blair stalno zagotavljala, da so teroristi tisti, ki sovražijo in prezirajo našo svobodo?

* Zdaj smo v vojni. Bush je takoj po 11. septembru oznanil, da je Amerika v vojni. Ni bilo sicer jasno, s kom točno je bila v vojni, jasno je bilo le, da je v vojni. Bush je kmalu dodal: aja, saj res, Amerika je v vojni z "osjo Zla". Kot rečeno: Blair je takoj po 7. juliju pompozno najavil novo protiteroristično zakonodajo - britanski "Patriot Act". Kar je bilo rahlo čudno, malone presenetljivo: mar ni prav Britanija dežela, ki je vajena terorističnih napadov (IRA) in ki protiteroristično zakonodajo zato že ima? Terorist je pač terorist. Ne? S protiterorističnega vidika je razlika med teroristom, ki se samorazstreli, in teroristom, ki bombo le podtakne, tako pičla, da ne zahteva posebne protiteroristične zakonodaje. Toda Tony jo je kljub temu napovedal. Zakaj? Ker je Britanija zdaj v vojni. Točno, da je Britanija v vojni, veste po tem, da je Blair najavil novo protiteroristično "patriotsko" zakonodajo. Bush je govoril, da je Amerika v vojni z "osjo Zla" - Blair govori, da je Britanija v vojni z "ideologijo Zla". Tudi Bush bi rad govoril o "ideologiji Zla", toda besedo aj-di-olo-dži tako težko izgovori, da jo raje prepušča Blairu. Je pa res, da bi bilo smešno, če bi Blair po 7. juliju napovedoval vojno "osi Zla" - ali pa če bi napadel kako državo. Kot se je namreč izkazalo, se v Londonu niso samorazstrelili tujci, zunanji sovražniki, ampak britanske gore listi, fantje iz Leedsa, Britanci muslimanskega rodu, fani kriketa, ki so bili "ponosni na to, da so Britanci". In ko se je izkazalo, da so se samorazstrelili Britanci, je postalo jasno, da je Britanija v vojni predvsem s sabo - z demoni svoje zunanje politike. Tako kot se je kmalu po 11. septembru izkazalo, da je tudi Amerika v resnici le v vojni z demoni svoje zunanje politike - z islamskimi fundamentalisti a la Osama bin Laden, ki jih je sama ustvarila, vzgojila in zredila.

* Teorije zarote. Tako kot po 11. septembru so se tudi po 7. juliju hitro pojavile vsemogoče teorije zarote. Zakaj so imeli fantje iz Leeds v nahrbtnikih le po 5 kg eksploziva? Ali človek, ki se hoče samorazstreliti, varčuje z eksplozivom? So se sploh samorazstrelili - ali pa so jih razstrelili? So vedeli, kaj jih čaka? Zakaj niso pustili poslovilnega pisma ali pa videa - poslovilne fantazije o mučeništvu? Zakaj bi verjeli uradni verziji? Blair je lagal že prej - zakaj bi mu zdaj verjeli?

* Nobenih svaril ni bilo. Bush po 11. septembru ni hotel slišati za kako neodvisno komisijo, ki bi preiskala ozadje terorističnega napada na Ameriko in ki bi ugotovila, zakaj so varnostno-obveščevalne agencije zatajile in zakaj napada niso preprečile. Tudi Blair po 7. juliju ni hotel slišati za kako neodvisno preiskavo: varnostno-obveščavalne službe niso zatajile. Nobenih znakov ni bilo. Nobenih svaril. Bush je neodvisno preiskavo dolgo blokiral. Blair jo bo, kot kaže, tudi. Težko bi pač racionalno pojasnil, zakaj je Center za analizo terorizma (Joint Terrorism Analysis Centre) stopnjo pripravljenosti in ogroženosti znižal - in to tik pred zasedanjem G-8! Kmalu po 11. septembru smo izvedeli, da je izraelski Mossad ameriške varnostno-obveščevalne službe posvaril pred terorističnim napadom, ki da se pripravlja. In glej, no - tudi po 7. juliju je Associated Press že ob 12.16 poročal, da naj bi izraelski Mossad britanske službe posvaril pred terorističnim napadom, ki da se pripravlja. A po drugi strani, londonski župan Ken Livingstone je že ob koncu leta 2002 rekel, da bi napad na Irak "ogrozil varnost in mir po celem svetu" in da bi "London z vojno veliko izgubil" - se to kvalificira za svarilo? Nič, samo vprašam.

Bush in Blair sta vojno pripeljala v Evropo. Toda: ali nista prav Bush in Blair stalno ponavljala in zagotavljala, da je svet po napadu na Irak in odstranitvi Sadama Huseina bolj varen kot prej? Da ni, je povsem očitno. Kar seveda pomeni, da je "vojna proti terorju" kontraproduktivna - da je potemtakem z njo nekaj hudo narobe. "Vojno proti terorju" še vedno vodijo tako, kot so vodili vojno proti Hitlerju - in tudi mislijo, da jo bodo tako dobili: s totalnim bombardiranjem Iraka. Hej, če je uspelo pri Nemčiji, bo tudi pri Iraku! Poglejte v Irak - nak, ni uspelo. Niti približno. V resnici se je katastrofalno ponesrečilo. A po drugi strani - saj sploh ni treba gledati tako daleč nazaj. Dovolj je, da pogledate v Izrael: je Izraelu uspelo z "vojno proti terorju" - z raketiranji, miniranji in buldožiranji palestinskih naselij - ustaviti palestinske samomorilce? Ne. Niti zdaleč. Izraelska "vojna proti terorju" jih je naredila kvečjemu bolj "kreativne". Ni naključje, da so Američani to, kar počnejo v Iraku, preplonkali od Izraelcev. In ni naključje, da je tudi Tony Blair svoje protiteroristične specialce dodatno izšolal v Izraelu. To, da so ob prvi priložnosti mirno ustrelili nedolžnega civilista, je le še en dokaz, da je z "vojno proti terorju" nekaj narobe. Bush in Blair stalno ponavljata, da teroristi sovražijo in napadajo "naš način življenja". Sodeč po tem, kako so v Londonu ubili nedolžnega civilista in kako nedolžne civiliste pobijajo v Iraku, je z "našim načinom življenja" res nekaj narobe.