kmetijstvo / Setev in žetev

Spet je prišla jesen, ki jo vsi hortikulturniki nestrpno pričakujejo, da pospravijo pridelek. Tudi celjski aktivisti, združeni v Konoplja.org, ki so že drugo leto zapored uspešno izpeljali projekt poskusnega gojenja industrijske trave. Letos so pri dvanajstih kmetih poskusno posadili in že napol poželi deset hektarjev industrijske konoplje. V nasadih preskušajo, kako se kultura obnaša na celjskem koncu. Začelo se je čisto preprosto: dobili so dovoljenje pristojnega ministrstva, obvestili krajevno policijsko postajo in se lotili dela. "Lani je bil sprejet pravilnik in v enem tednu sem priskrbel dokumente in semena. Veliko težav sem imel s semeni, saj jih sprva nisem mogel dobiti. Nazadnje sem jih dobil po pošti iz Avstrije, oni pa so jih dobili iz Francije," je začetne zaplete pojasnil Tomaž Koren, najdejavnejši član celjske "konopljarske naveze". V okolici Celja so našli kmeta, ki jim je bil pripravljen odstopiti njivo in je imel vse potrebne stroje. Na srečo je imel še nekaj proste zemlje, saj so se vsi drugi že prej odločili, kaj bodo kje gojili. "Prišel sem k Tonetu, ki so mi ga priporočili zaradi podjetnosti, in ponudil, da mu krijemo vse stroške. Če ne bo nič, mu dam za delo, če bo kaj, bomo delili pol pol." Seveda tudi sam ve, da pri prvih letinah ne bo šlo toliko za dobiček, ampak bolj za preskus, vendar to še ne pomeni, da v prihodnje zaslužka ne bo.

Čeprav vsak, ki sliši, da se bodo neki mladci ukvarjali z gojenjem konoplje, pomisli na sumljive "hašišarske posle", se aktivisti Konoplja.org s projektom ukvarjajo nadvse resno in strokovno. Poleg tega, da preskušajo, kako se kultura obnaša na našem koncu sveta, jih zanima, za kaj vse je rastlina uporabna in kakšno je zanimanje trga za izdelke iz nje. Vsi ti podatki bodo prišli prav bodočim gojiteljem industrijske trave. "Do sedaj ni bilo konkretnih raziskav. Vsi samo govorijo, kakšna je rentabilnost ... Zato smo rekli, da gremo poskusit, ali je kaj sploh res. Že na začetku smo videli, da je pol od tega, kar ljudje razlagajo, 'bull shit', pol pa je res."

Setev, oskrba rastlin in žetev so bili pri tem še najlažji deli procesa gojenja industrijske konoplje. Potem ko so dobili semena treh različnih sort, so zavihali rokave oziroma vžgali traktorje, pripravili zemljo, posejali semena in čakali. To je približno vse, kar je treba storiti pri gojenju industrijske konoplje, saj rastlina kot plevel v višino raste kar sama. V času rasti je edina težava ta, da nepoučeni mislijo, da je posejana industrijska konoplja tista, ki zadene. Okoli njive sta posajena hmelj in koruza, za jarkom pa je goščava, kjer so si nepridipravi naredili kar svojo pot, tolikokrat so se ponoči pripeljali z avtomobili. Nasad je v vasici, kjer se vsi poznajo in vedo, kdaj pride tujec z nepoštenimi nameni. Ob neki priložnosti sta kmeta, ki sta zvečer na svojih njivah obirala hmelj, opazila avto, ki se je pripeljal. Ko sta iz njega izstopila fanta in se približala njivi, sta ju kmeta pri početju zalotila in tako prestrašila, da sta mladca pobegnila čez drn in strn, pustila avto, pri pobegu pa izgubila še čevelj in ključe. Ko sta naslednji dan prišla po avto oziroma to, kar je od njega ostalo, sta ga našla brez gum in drugih dodatnih delov. "Enkrat smo gori na hribu pred kmetovo bajto opazovali celotno akcijo. Ponoči je prišel avto, videti je bilo kot v filmu ... So prileteli, da so kar gume škripale, sunkovito odprli vrata, se začeli dreti ... Potem smo videli, kako je za njimi počasi prišla marica. Policaji so bili namreč dosti tukaj. Takrat je prišel še en avto in hotel zaviti na polje. Ko je opazil luči in policaje, je sunkovito odpeljal ..." Sami s policisti niso imeli težav, ker so imeli vse papirje. Z dovoljenjem in s točno lokacijo nasada so se zgolj pofočkali na policiji. Že sami so veliko nadzorovali območje, po številnih krajah pa so bili še pogosteje prisotni. Čeprav ni šlo za drogo, ampak za industrijsko konopljo, je vseeno šlo za krajo.

V poskusnem nasadu so roparji osmukali veliko vršičkov. "Mogoče smo naredili narobe, ker smo rekli, da ne bomo povedali, kje je nasad. Vseeno so zvedeli. Že štirinajst dni za tem, ko smo jo posejali, so vedeli." Čeprav ni nič "zadela", so jo dilerji prodajali v velikih količinah najprej v Velenju in Celju, nato v Ljubljani, nazadnje pa so jo konopljevci detektirali še na Primorskem. "Vsi so vedeli in to prodajali. Meni je nazadnje nekdo prodajal kilo za trideset jurjev ... Dali so mi poskusit vršak, pa sem ugotovil, da je naša." Vse, kar so storili, je, da so pobrali semena in jo prodajali kot navadno, malo slabšo robo. Očitno vse, kar je videti kot trava, ni nujno trava. "Dobro, da smo se dvakrat dobili s policaji, ker so nam hoteli tudi oni dvakrat pobrati nasad. Čeprav so bili obveščeni, je prišel kakšen nov policaj, videl nasad in se mu je kar zmešalo. Verjetno si je mislil, da bo postal kriminalist ..." Zato vseeno nasad najbolje varujejo sosedje, ki imajo vse pod nadzorom in so morali proti zalotenim tatovom nekajkrat tudi ukrepati. "Če je prišel neznan avto, če se nisi najavil, si dobil batine ali so prišli policaji. Kot skupnost so bili tule in tisti, ki so kradli, so dobili vzgojne, niso jih sicer močno pretepli ..."

Letošnje gojenje industrijske konoplje so financirali sami, saj kmetijskega ministrstva njihove ugotovitve ne zanimajo. Pri Konoplja.org pravijo, da izsledkov ne bodo obešali na veliki zvon, uporabljali jih bodo predvsem sami, vseeno pa se nanje lahko obrnejo vsi proizvajalci in kmetje, ki jih to zanima.