šport / Golgeter Dado

Kot član mlade slovenske reprezentance (do 21 let) je Dalibor Stevanovič s svojimi blestečimi predstavami v zadnjih tekmah skoraj zasenčil katastrofo, ki jo je uprizorila prva reprezentanca. Mladi Domžalčan je dokazal, da je mogoče igrati za Slovenijo pošteno in dosegati gole, tudi če ti podkupljivi menedžerji in selektorji ne tlakujejo poti. In mimogrede se sprašujete, kako bi bilo, če bi Dalibor Stevanovič igral proti Oblakovi sanjsko postavljeni ekipi. Tega na žalost ne boste videli. Naša zveza se predobro zaveda rezultata, zato ni nobenih možnosti, da bi videli tekmo naših mladih proti "Oblakovi reprezentanci". Po drugi strani pa seveda tudi ni bilo nobenih možnosti, da bi najbolj nadarjenega slovenskega nogometaša videli v dresu prve reprezentance. Kakorkoli že, popularni Dado bo na čelu naše mlade reprezentance sredi novembra, ko se bo pomerila z Nizozemsko v dveh tekmah za nastop na evropskem prvenstvu mladih reprezentanc, ki bo konec maja.

Ali si preštel, koliko golov si dal v teh kvalifikacijah za mladinsko evropsko prvenstvo?

Dal sem dva Norvežanom, dva gola sem dal še na zadnji tekmi s Škoti. Na žalost mi je sodnik razveljavil gol proti Italijanom.

Kdaj si začel igrati oziroma kdaj te je selektor povabil?

Letos marca proti Belorusom so me poklicali, nisem pa igral. Takrat smo izgubili. Junija smo igrali povratno z Belorusijo. Predvideno je bilo, da bi igral v prvi postavi, pa sem se na dan tekme zbudil z vročino. Nisem mogel igrati. Vseeno smo zmagali. Potem sem igral proti Norvežanom, proti Moldavcem, ko smo tudi zmagali. Edina uradna tekma, ki sem jo izgubil z reprezentanco, je bila proti Italiji, pa še to so nas ogoljufali. Poleg tega Italijani drugi polčas niso mogli slediti našemu tempu, pa igrajo vsi v Serie A. Slišal sem dva njihova igralca, ki sta se pogovarjala, da ne moreta več.

Na začetku kvalifikacij nisi bil v prvem planu zaradi poškodbe, pozneje pa so imeli drugi igralci prednost pred tabo.

To je stvar selektorja. Z Brankom Zupanom sem sodeloval že pri mlajših reprezentančnih selekcijah. Vedno sem bil zraven, nikoli pa nisem imel veliko priložnosti, da bi se izkazal, tako kot zdaj, ko sem dobil nekaj priložnosti. Ko smo bili še mlajši, so bili nekateri že v tujini, kot sta bila Zlatko Dedić in Sanel Šehić.

Kaj je bilo z Dedićem, da je šel iz reprezentance?

On je zelo dober igralec. Po tekmi proti Norveški se je odločil, da bo šel. To je njegova odločitev. Potem so se pojavile določene govorice, da ga v reprezentanci nihče ne mara, pa moram povedati, da osebno nimam nič proti njemu.

Ali ste se že zahvalili Norvežanom, ki so vam s pošteno igro pomagali k uspehu, ko so premagali Beloruse, čeprav niso imeli možnosti za napredovanje?

Ta rezultat nam je šel res na roko. Vedeli pa smo, da tako Norveška kot Škotska ne bosta vzeli tekme z Belorusi ležerno, ker so taki, da grizejo do konca. Prepričani smo bili, da bomo napredovali, če premagamo Škote, ker smo vedeli, da Belorusi niso sposobni zmagati dveh tekem zapored. Že prvo tekmo proti Škotom so izgubljali 2 : 0, pa so jih potem premagali s 3 : 2.

To je največji uspeh mlade reprezentance, ki še nikoli ni prišla med 16 najboljših mladih reprezentanc. Kako naprej?

Po tekmi sem rekel, da bi najraje igral proti Hrvatom, ker bi bil to res dober derbi, pa tudi vzdušje bi bilo tisto pravo. Dobili smo Nizozemce. Lahkih nasprotnikov pa v bobnu ni bilo. 12. in 16. novembra igramo proti njim. Najmanj sem si želel Francoze, ker se mi zdi, da zadnje čase najbolj delajo z mladimi.

Tisti, ki spremljajo tvojo igro, so opazili, da si v zadnjem času začel veliko bolj garati na igrišču, pomagati obrambi ... Kdaj si to spremenil in kdo te je do tega pripravil? Kaj se je pri tebi spremenilo?

Veliko ljudi mi je svetovalo, kaj vse moram popraviti v svoji igri, ker noben igralec ni popoln. Ampak na koncu sem sam prišel do tega. Postavil sem si cilje, kaj vse moram popraviti. Trudil pa se bom še naprej, da bi popravil te svoje pomanjkljivosti.

Misliš, da s takim pristopom in s svojim znanjem že lahko igraš za A-reprezentanco?

Treba je še veliko delati. To, da sem bil na zadnjo tekmo poklican v A-

reprezentanco, mi je samo še dodatna motivacija, da bom še bolj garal. Potrudil se bom, da me bo selektor poklical že na naslednjo akcijo.

Zakaj misliš, da je A-reprezentanci spodletelo?

Po velikih uspehih, ko smo se uvrstili na evropsko in svetovno prvenstvo, se moramo vedno znova dokazovati. Ne moremo pa pričakovati, da bomo vedno na velikih tekmovanjih. Zdaj je treba dvigniti glavo in še bolj garati in se še bolj potruditi, da bi lahko v naslednjih dveh letih dokazali, da je bil zdajšnji neuspeh zgolj naključje. Poleg tega je v reprezentanci veliko novih igralcev in treba jim je dati čas, da se uigrajo. Mislim, da bo rezultat te reprezentance prišel že v naslednjih kvalifikacijah.

Igraš za NK Domžale in si tudi iz Domžal doma. Pri nas domači fantje težko dobijo priložnost v domačem klubu!

Z igrami sem dokazal, da si to zaslužim. Ko sem prišel v Domžale, ko smo bili še v drugi ligi, pol leta nisem igral niti minute. Takrat sem bil še mladinec in sem bil vesel, da sem sploh zraven v klubu, ki je imel neke ambicije. Sam pa sem še dodatno delal, tekel, hodil na fitnes. V spomladanskem delu se mi je to obrestovalo in sem cel spomladanski del že igral. V večini klubov mladi ne dobijo toliko priložnosti za dokazovanje. Ampak zato sem tudi prišel v Domžale, ker so rekli, da bodo delali z mladimi.

Je bila prava odločitev, da si pobegnil z Olimpije?

Olimpija je bila velik klub, ampak naša generacija ni dobila priložnosti. Moja generacija - letnika 83 in 84 - je bila večkrat državni prvak. Zdaj se je večina igralcev izgubila.

Misliš, da bi bil zgodnji odhod v tujino pozitiven za tvojo kariero? Kdaj bi bil po tvoje najbolj idealen odhod v tujino, da ne bi obsedel na klopi?

To je vse v glavah teh nogometašev. Če greš v tujino, moraš vedeti, da boš moral trenirati in se dokazovati še enkrat bolj kot tu doma, da sploh dobiš priložnost. Mislim, da je že čas, da grem v tujino, če bo prava ponudba. Če ne zdaj decembra, pa potem junija. Če ne bo prave ponudbe, ne bom šel iz Domžal. Tudi junija ni nujno, da bom šel iz Domžal, ker imam pogodbo do junija 2007.

Gol si dal tudi Stuttgartu, ali se ti zdi, da bi jih lahko premagali?

Če bi bilo normalno igrišče, bi imeli veliko več možnosti, da dosežemo še ta drugi zadetek. Tako motivirani smo bili, da se tega sploh ne da opisati, še zlasti ko smo videli vse gledalce in vzdušje v Domžalah. Takega vzdušja v Domžalah še ni bilo. Navsezadnje je uspeh tudi to, da smo premagali Stuttgart, čeprav smo potem poslušali, da se oni niso znašli na takem igrišču, ki pa je bilo za vse enako.