zgodovina / Teta hripca

Nekega jutra je vdova Drozdova iz Steklovskega v Kostromskem okraju v cerkvi, kjer je imela piščančjo farmo, našla vso perjad zmedeno, pobruhano, krvavo, v nekaj urah bolno in pocrkano. Ker so se bali, da bi se bolezen razširila na ljudi, so pobili vso perutnino v državi. Se sliši kot prejšnji teden prebrano časopisno poročilo iz Romunije? Ne, to je zgodba Usodno jajce, ki jo je leta 1928 napisal Mihail Bulgakov. Naključje? Ne, pandemije gripe, ki se z živali preseli na ljudi, niso nič novega. Raziskovalci menijo, da smo jih do sedaj preživeli že več kot trideset. Zadnja, ki jo pomnimo, je - kakšno naključje - vrhunec dosegla natančno pred 87 leti. "Kaj bo, ako bo šlo tako naprej! Ljudstvo obupano, jesenski pridelki, koruza, ajda, fižol, celo grozdje še vse zunaj, a ni ljudi, ki bi pospravili. Še za postrežbo bolnikov bo kmalu zmanjkalo zdravih ljudi. Nimamo ne zdravil ne zdravnikov. Pa kaj, saj kmet je samo takrat dober, kadar treba dati. Kdo bi se brigal za njegovo zdravje," je bilo zapisano 18. oktobra 1918 v Slovencu. Po Sloveniji in svetu je divjal drugi val smrtonosne španske gripe. Od 3. oktobra so bile po Sloveniji zaprte šole, trgovine in gostilne. Oblasti so pozivale prebivalstvo, naj se izogiba "na hripi bolnih ljudi in sploh vseh prilik, kjer se zbira veliko ljudi," saj naj bi se bolezni nalezli že, "če le pogledaš v sobo, kjer leži bolnik". Skupaj je v Kraljevini SHS v letih 1918/19 zaradi gripe umrlo več kot 60.000 ljudi. Mrtvih po vsem svetu pa naj bi bilo po različnih podatkih od 20 do 100 milijonov, najverjetnejša številka pa je okoli 40 milijonov, kar je več, kot je bilo žrtev prve svetovne vojne.

Španska gripa je bila do prejšnjega tedna ena največjih medicinskih skrivnosti. Takratna medicina ni bila sposobna ugotoviti, kaj je bil vzrok za tako silovitost bolezni. Zavezniki v prvi svetovni vojni so špekulirali, ali je ni morebiti povzročilo nemško biološko orožje. Pojavljale so se celo teze, da je za vse kriv aspirin, ki je ravno takrat bolj množično prišel na trg. Mnogi so menili, da je bila bolezen posledica tega, da so se možje bojevali v jarkih, ali pa kar, da so jo povzročili vsi plini in dim, ki so prišli v zrak na bojiščih. Šele prejšnji teden, torej 87 let po bolezni, pa so znanstveniki Armed Forces Instituta v Marylandu in Mount Sinai School of Medicine v New Yorku po sedmih letih raziskovanja končno razvozlali celoten genski zapis virusa H1N1, ki naj bi bil povzročil špansko gripo, ter ga poustvarili v laboratorijskem okolju. Ugotovili so, da je bil prvotno to virus ptičje gripe, ki se je prilagodil ljudem, ne pa hibrid med ptičjo in človeško gripo, kot je bil denimo virus pandemij leta 1957 in 1968. Vse to se je začelo, ko so leta 1998 našli zmrznjena trupla žrtev španke. Najprej zmrznjeno truplo obolele ženske, ki so ga našli na Aljaski. Na podobno najdbo so naleteli tudi na Arktiki. Sedem moških, starih od 18 do 29 let, ki so na Spitzberge z norveško ladjo prišli septembra 1918 za delavce v polarni rudnik. Pri vseh sedmih je bila v rudniškem dnevniku kot vzrok smrti vpisana gripa. Pokopani so bili zaviti le v časopisni papir in položeni v zmrznjeno zemljo. To, da so jih našli na Aljaski in Arktiki, niti ni presenetljivo. Ravno v teh predelih je bila smrtnost zaradi virusa španske gripe najvišja, umrlo naj bi bilo do 60 odstotkov takratne populacije Eskimov.

Poleg tega, da je znanstvenikom uspelo ugotoviti, kakšen je bil virus španske influence, je pomembno tudi, da vemo, kako se je širila. Časovnica španske gripe je bila ekspresna. Četrtega marca 1918 je regimentni kuhar v Fort Rileyju v Kansasu Albert Gitchell potožil, da ga boli glava in da ima vročino 39,5 stopinje Celzija. Kmalu za njim sta imela enake simptome še narednik Lee Drake in stotnik Adolph Hurby. Vse tri so ozdravili, vrnili so se k opravljanju dolžnosti. Posledica tega je bila, da je v naslednjih dneh zbolelo 500 vojakov, 48 jih je umrlo. Z vojaki se je epidemija hitro razširila, na splošno velja, da je bila vojna eden glavnih dejavnikov, ki so pospešili širjenje influence. A ker so ameriški mediji poročali le o bojih, prebivalstvo ni vedelo, kakšen je obseg epidemije. Aprila 1918 je z okuženimi ameriškimi vojaki prišla v Evropo, menda najprej v Francijo, kjer se je razširila po bojnem polju in med civilisti. Smrtnost je bila še vedno v mejah normalnih epidemij gripe. Vojaške oblasti so zadrževale informacije o bolezni, da sovražnik ne bi dobil podatka o njihovi šibkosti. To je tudi krivo, da se virus sedaj imenuje španska gripa. O njej so prvič poročali v španskih časopisih, tako da je bila večina prepričana, da je gripa izbruhnila prav v Španiji. Tudi v Sloveniji se prva vest o bolezni nanaša na Španijo. "Na Španskem divja neznana kuga. Dosedaj je obolelo v Madridu 80000 ljudi, v Barceloni 30000," je navajal prvi zapis o španski gripi v Sloveniji 31. maja 1918 v Straži. V drugih državah, ki so bile vpletene v vojno, so novice o pandemiji pravočasno cenzurirali, Španija pa je bila nevtralna in so tam o gripi poročali brez omejitev. Še toliko bolj po tem, ko je zbolel španski kralj Alfonz XIII. (med visokimi politiki je kasneje, v začetku leta 1919, zbolel tudi ameriški predsednik Woodrow Wilson). Pravzaprav so jo tako poimenovale prav države zaveznice, Španci pa so jo imenovali francoska gripa.

To je nemara točnejše poimenovanje. Kajti konec poletja 1918 je virus v Franciji mutiral, hitreje se je prenašal med ljudmi. V novi obliki je prvič izbruhnil v Brestu. Avgusta, ko je v Evropo prišlo milijon in pol ameriških vojakov, je bil virus v najboljši formi. Pokosil je vse. Z ladjami, ki so vozile vojake nazaj v Ameriko, se je mutirani virus vrnil v ZDA. Pa ne le tja: v državi Sierra Leone sta bili okuženi dve tretjini prebivalcev prestolnice Freetown. Med septembrom in novembrom je virus postal najbolj smrtonosen. Najhitreje se je širil med vojaki in mornarji, ki so bili prisiljeni živeti v kampih. Šele ko je umrlo skoraj 10.000 ameriških vojakov, so se ameriške oblasti zavedle, da gre za epidemijo. Prepozno. Oktobra 1918, ko so zavezniške sile ruski armadi pomagale osvojit Arhangelsk, se je okužila še Rusija, ki se je izognila prvemu valu. Kmalu za tem Kitajska in Indija. Kljub strogi karanteni se pred virusom nista obvarovali niti Avstralija in Nova Zelandija. Skupaj je obolelo skoraj 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, smrtnost med obolelimi pa je bila od 2- do 5-odstotna, najvišja v najrevnejših predelih, denimo v indijski vojski je umrlo 22 odstotkov okuženih vojakov, samo v Indiji pa je skupaj umrlo 17 milijonov ljudi. Najvišja je bila smrtnost v odročnih krajih: na Aljaski in v južni Afriki so bile izbrisane cele vasi, v dveh tednih je umrlo 14 odstotkov prebivalcev Fidžija in 22 odstotkov prebivalcev Zahodne Samoe. Med azijskimi državami je imela najnižji odstotek mrtvih med obolelimi Japonska, kjer je umrlo 257.363 ljudi, to je 0,4 odstotka obolelih. Edini dokumentirani kraj, kjer ni bilo primera španske gripe, je otok Marajo v delti Amazonke.

V Sloveniji je prvi val bolezni izbruhnil julija. Šestnajstega avgusta 1918 so v Deželno bolnišnico v Ljubljani sprejeli prvo pacientko, ki so ji diagnosticirali špansko gripo. Dvaindvajsetletnica je preživela. Ta gripa še ni bila mutirana. Septembra 1918 pa je prišla v naše kraje mutirana smrtonosna gripa. Uradno je bil prva smrtna žrtev v Ljubljani dveletni deček, ki je umrl 11. septembra 1918. Pri štetju žrtev gripe je težava v tem, da so kot vzrok smrti vpisovali gripo in pljučnico, ki se je razvila iz gripe. V Ljubljani so od septembra 1918 do februarja 1919 umrli 403 ljudje, največ oktobra, 257 ljudi.

Ukrepi, ki naj bi preprečili razširjanje bolezni, so bili strogi. V Ameriki je bilo obvezno, da vse zdravstveno osebje nosi zaščitne maske. Težava pri oskrbi je bila tudi v tem, da je bila velika večina zdravnikov na fronti, zato so ob izbruhu bolezni za paciente skrbeli kar študenti višjih letnikov medicine. Podobno je bilo z medicinskimi sestrami, tako da so marsikje izpeljali dodatne mobilizacije, da so zadovoljili potrebe po medicinskem osebju v civilnem sektorju.

V krajih, ki jih je zajela epidemija, se je vsakdanje življenje ustavilo, saj so bili preplavljeni z bolniki in umrlimi. Potovanja so bila omejena, marsikateri kraj je bil v popolni osami. V mestih so bili zaprti gledališča, opere, cerkve in druga mesta, kjer se zbira veliko ljudi, v nekaterih mestih so prepovedali celo rokovanje. V Kanadi so poročali o preobremenjenih telefonskih centralah, ker so ljudje več ostajali doma in več uporabljali telefon. Zato so recimo pri Bellu v reklamnih oglasih prosili ljudi, naj uporabljajo telefon le v nujnih primerih. Med ameriškimi otroki je krožila pesmica: "I had a little bird, its name was Enza, I opened the window and got influenza." Zdravstveni delavci so ljudem priporočali, naj si večkrat na dan umijejo usta z razkužilno tekočino, denimo z razredčenim vodikovim peroksidom ali hipermanganom. V Slovencu so recimo objavljali oglase z navodili prebivalcem: "Skrajno snago, roke si večkrat na dan umijemo, posebno pred jedjo, javne lokale je treba pridno zračiti in snažiti." Šole in vrtci so bili zaprti, saj "ni niti misliti, da bi poslovali, ker je bolezen nalezljiva in bi bilo zelo brezsrčno, če bi se na ta način izpostavljali nevarnosti."

Tako hitro in skrivnostno, kot je prišla, je španska gripa tudi odšla. V osemnajstih mesecih se je pandemija končala. In do letos ostala medicinska skrivnost.