Novinci 2005

Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2006

Jože Zagožen, Slovenske elektrarne, Petrol in Gorenje

Jože Zagožen, Slovenske elektrarne, Petrol in Gorenje
© Denis Sarkić

Ko je bilo socializma konec in je izbruhnil kapitalizem, so analitiki dogajanja v vzhodni Evropi ugotavljali, da je stara politična elita, nomenklatura, svoj politični kapital nekako pretopila v ekonomskega. Nekdanji partijski kadri naj bi postali kapitalisti. Tri petletke po koncu socializma bi veljalo teorijo iz leta 1990 vsaj delno dopolniti. Tako kot so nekateri pripadniki stare politične elite prestopili v vrste kapitalistov ali vsaj upravljavcev kapitala, skušajo tudi pripadniki novih političnih elit svoj politični kapital prekovati v ekonomskega. Sprememba politične elite, ki je posledica lanskih volitev, je prinesla totalno revolucijo med pripadniki ekonomske elite. Nova politična oblast je prek instrumentov, ki so politični eliti na voljo, v letu dni revolucionarno spremenila personalno sestavo ekonomske elite.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Ali H. Žerdin
MLADINA, št. 1, 8. 1. 2006

Jože Zagožen, Slovenske elektrarne, Petrol in Gorenje

Jože Zagožen, Slovenske elektrarne, Petrol in Gorenje
© Denis Sarkić

Ko je bilo socializma konec in je izbruhnil kapitalizem, so analitiki dogajanja v vzhodni Evropi ugotavljali, da je stara politična elita, nomenklatura, svoj politični kapital nekako pretopila v ekonomskega. Nekdanji partijski kadri naj bi postali kapitalisti. Tri petletke po koncu socializma bi veljalo teorijo iz leta 1990 vsaj delno dopolniti. Tako kot so nekateri pripadniki stare politične elite prestopili v vrste kapitalistov ali vsaj upravljavcev kapitala, skušajo tudi pripadniki novih političnih elit svoj politični kapital prekovati v ekonomskega. Sprememba politične elite, ki je posledica lanskih volitev, je prinesla totalno revolucijo med pripadniki ekonomske elite. Nova politična oblast je prek instrumentov, ki so politični eliti na voljo, v letu dni revolucionarno spremenila personalno sestavo ekonomske elite.

Kdo so novinke in novinci? Začnimo s prvo damo nove polit-ekonomske elite. Andrijana Kosem Starina, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, je pred letom 2005 v gospodarskih krogih veljala za povsem periferno igralko. Ukvarjala se je, denimo, s poskusom sanacije tovarne koles Rog. V letu dni pa je prevzela položaj članice nadzornih svetov Nove Ljubljanske banke, Slovenskih železnic in nenazadnje predsednice nadzornega sveta Kapitalske družbe. Prav položaj v nadzornem svetu KAD-a ji zagotavlja izjemen vpliv. Paradržavna sklada, KAD in SOD, namreč še vedno upravljata z znatnimi lastniškimi deleži v več sto gospodarskih družbah. Ime 42-letne Andrijane Kosem Starina se na kandidatnih listah za volitve v državni zbor sicer ni pojavljalo, vendar sodi med državne sekretarke, ki prihajajo iz SDS-ovega kadrovskega bazena.

Drugi novinec v prvi ligi polit-ekonomske elite je Tomaž Toplak, 40-letni pravnik, sicer predsednik uprave Kapitalske družbe. Opazovalci mu sicer ne pripisujejo velikega neformalnega vpliva, vendar mu že formalni položaji, ki jih zaseda, zagotavljajo pomemben status. Ob tem, da vodi KAD, sedi še v nadzornih svetih Zavarovalnice Triglav, Abanke in Istrabenza. Tudi Tomaž Toplak prihaja iz SDS-ovega kadrovskega bazena. Leta 2000 je za krajši čas prevzel vodenje KAD-a, vendar tedaj ni imel dovolj časa, da bi postal prvoligaš.

Tudi tretji novinec v prvi ligi polit-ekonomske elite prihaja iz SDS-ovskih vrst. Dr. Jože Zagožen je leta 2000 krajši čas vodil ministrstvo za gospodarstvo, vendar je bil do leta 2005 - če odmislimo ministrsko funkcijo - njegov vpliv v gospodarstvu obroben. Z zamenjavo oblasti je postal prvi človek slovenske energetike. 54-letni doktor ekonomije - disertacija nosi naslov Integriteta sestavljenih poslovnih sistemov v samoupravnem socializmu - vodi Holding slovenskih elektrarn, je predsednik Petrolovega nadzornega sveta, hkrati pa nadzira še poslovanje velenjskega Gorenja.

Pred letom 2004 so za Roberta Šego slišali zgolj dobri poznavalci slovenske finančne scene. Leta 2005 pa je postal eden najvplivnejših in najbolj vidnih finančnikov. Kot predsednik nadzornega sveta Mercatorja je zagotovil odločilni glas za odstavitev navidez neodstavljivega Zorana Jankovića, saj glas predsednika v primeru neodločenega rezultata šteje dvojno. Hkrati je predsednik nadzornega sveta Dela, sedi v nadzornem svetu finančne skupine KD Group in hkrati sodi med pomembne lastnike KD Group, posle nadzornika opravlja v Pivovarni Union ter v holdingu Infond.

Peti, ki se je leta 2005 prebil v prvo ligo, je Simon Zdolšek, predsednik uprave družbe Zvon Ena. Ni sicer novinec, saj smo ga na začetku devetdesetih let srečali na položaju direktorja časopisne hiše Slovenec. V letošnjem letu je zasedel funkcije nadzornika v Abanki, Heliosu in Pivovarni Laško, že dalj časa pa nadzira posle v Belinki in Hotelih Bernardin. Sicer pa Zdolšek kot član SLS vodi nadzorni svet občine Šentjur pri Celju. Lastnica družbe Zvon Ena, ki jo vodi Zdolšek, pa je pred tedni s prevzemno ponudbo postala družba Gospodarstvo Rast, ki jo je ustanovila mariborska škofija.

Zadnji novinec v šopku polit-ekonomske elite je dr. Peter Verlič, državni sekretar na ministrstvu za promet. Tako kot prvi mož slovenske energetike dr. Zagožen, prva dama financ Andrijana Kosem Starina in Tomaž Toplak, KAD, tudi dr. Verlič prihaja iz SDS-ovega kadrovskega rezervoarja. Leta 2000 je bil nekaj mesecev državni sekretar za promet, med letoma 1993 in 1998 pa je bil direktor Prometnega inštituta. Dr. Verlič po novem nadzira poslovanje DARS-a, Slovenskih železnic in Luke Koper. Dr. Verlič je torej najvplivnejša osebnost nove polit-ekonomske elite, ko gre za logistično-infrastrukturne posle.

Glede na skorajda mitološke razsežnosti moči, ki naj bi jo imela zdaj že razbita stara ekonomska elita, je naravnost osupljivo, s kakšno lahkotnostjo je nova politična oblast odnesla staro omrežje ekonomske elite. Zgodila se je revolucija, giljotine pa niti podmazati ni bilo treba. Kot da bi bilo to staro omrežje ekonomske elite v resnici zgolj pajčevina, ki se jo lahko počisti s par zamahi politične metle.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Janševa »zmaga« v Bruslju 

IZJAVA DNEVA

Intervju

»Razne teorije o ploščati Zemlji in vesoljcih so danes zelo priljubljene«

Ivan Šprajc, arheolog

»Pred nami je vojna«

Vloženih več kot 44.600 podpisov za referendum proti politični policiji