fenomeni / Prekletstvo visokega čela

Prvi nosilec zvoka, ki sem si ga kupil z lastnimi, v pločevinastem hranilniku privarčevanimi dinarskimi sredstvi, je bil debitantski album skupine Bijelo dugme z naslovom Kad bi' bio bijelo dugme. Longplejka iz leta 1974 je kakopak pogubno vplivala na takrat desetletnega osnovnošolca. Zastrupila me je s pastirskim rockom in z vsemi tistimi dekadentnimi bendi onkraj železne zavese, pri katerih se je ta najbolj jugoslovanska zvrst glasbe napajala, da o ovitku albuma, ki ga nekatere antologije še dandanes uvrščajo med največje oblikovalske dosežke glasbenega šovbiznisa, niti ne govorim. V modri jeans ujeti par čudovitih zagorelih dojk, čez katere pada pramen dolgih blond las, je vplival, da sem začel podrobneje preučevati telesne čare lepšega spola. Vključno s frizurami, ki so bile v sedemdesetih ne glede na spol velike in bujne kot v afro look napihnjena trajna Željka Bebeka ali pa dolge in razpuščene kot zavesa las, pod katero se je Goran Bregović v rokerski preži sklanjal nad kitaro.

Bregović je za mojo generacijo predstavljal neke vrste glasbeno božanstvo. Greh je bilo pomisliti, da bi brenkal kot on, lahko pa si ga posnemal s - frizuro. Ja, tako nekako, kot sem si želel kasneje v gimnazijskih letih posnemati grive Rogerja Watersa in Davida Gilmoura iz Pink Floydov ali Bruca Dickinsona iz Iron Maiden, pa se nikoli ni povsem izšlo, saj so se mi lasje na določeni dolžini začeli čudno kodrati in se tudi drugače nepredvidljivo obnašati. Ravni in padajoči pač niso hoteli postati in ko sem prišel na služenje vojaškega roka v Novi Sad, sem bil bolj podoben Jerryju Garcii kot kakemu testosteronskemu mladcu, ki ga nosi novi val britanskega heavy metala. S pomočjo frizerskih mojstrov iz enot JLA sem bil tistega jesenskega dne prisilno seznanjen s prednostmi tako imenovane plavalske frizure.

Oblikovanja plavalske frizure se - po daljšem eksperimentiranju z geli, briljantino in celo repkom v obdobju, ko je kraljeval trend bundesliga pričesk - v lastni režiji poslužujem že zadnjih deset let. Stvar je definitivno praktična. In ekonomična, saj z investicijo nekaj deset evrov, kolikor stane dostojen strižnik z vsemi nastavki, za zmeraj črtaš stroške za frizerja, da o prihranku časa, ki ga omogoča vsakodnevno vzdrževanje nekajmilimetrske pričeske, niti ne govorim. Kot presežno vrednost velja omeniti dejstvo, da se na ta način učinkovito znebiš prhljaja ter elegantno ogneš morebitnim travmam in kompleksom, ki jih kar velikemu odstotku moških nabija neizogibno in neizpodbitno dejstvo, da bodo prej ko slej plešasti. Androgena alopecija oziroma moška plešavost je namreč sila pogost pojav, saj se lahko prvi znanilci sprememb na lasišču v najslabši možni varianti pojavijo že v dvajsetih letih in s staranjem samo napredujejo, dokler ne nastopi popolna plešavost ali sedma faza izpadanja las. V povprečju se začetni simptomi plešavosti do petdesetega leta pojavijo pri skoraj vsakem drugem moškem. “Prvi fazi, ki predstavlja v celoti poraščeno lasišče, sledi druga faza ali tako imenovano višanje čela oziroma umikanje lasne črte na predelu čela. V tretji fazi se pojavi krožno izpadanje las na temenu. Za četrto, peto in šesto fazo je značilno večanje obeh žarišč in postopno približevanje mejnih črt čelne in temenske plešavosti. V sedmi fazi lasje na čelu in temenu popolnoma izpadejo, ostanejo samo ob straneh nad ušesi in v ozkem pasu na tilniku,” pravijo v enem od frizerskih salonov, kjer znajo z lasmi, poskrbijo pa tudi za marsikatero plešasto glavo. Razlog, zakaj so zavrnili brezplačno reklamo v Mladini, se skriva v tejle izjavi: “S kozmetičnimi preparati, šamponi in ampulami, ki jih propagirajo komercialno agresivni laboratoriji, izpadanja las ni mogoče ne ustaviti ne pozdraviti. Vse to vpliva na boljšo prekrvavljenost lasišča, ne pa na hormonski sistem, ki je vzrok izpadanja las. Podobno kot z nobeno kremo ni mogoče izravnati gub na ženskem obrazu. Odstotki izboljšanja, ki jih pompozno navajajo tovrstni oglasi, so navaden pesek v oči, še posebej zato, ker naj bi se prvi rezultati pojavili šele po tednih oziroma mesecih uporabe, to pa lahko pomeni sto in več tisoč tolarjev za terapijo, ki ne pušča trajnih rezultatov. Plešavost je sicer možno omiliti z zdravili, ki jih na osnovi pregleda predpiše specialist dermatolog. Zdravljenje seveda ni zastonj, kajti zdravila proti plešavosti se nahajajo na negativni listi. Vkolikor z zdravljenjem začnete v zgodnjem stadiju, se zneski za mesečno terapijo začnejo pri petdesetih evrih in v najboljšem primeru po letu, dveh zdravljenja zabeležite 90-odstotno zmanjšanje izpadaja las. Pri šestih od desetih pacientov začnejo lasje celo znova rasti, vendar pa je kakovost teh las popolnoma druga zgodba. Sicer pa pomislite, bi bil Bruce Willis plešast, če bi se dalo kupiti nove lase? Bi Silvio Berlusconi še tako skrbno negoval svojo plešo, če bi se lase dalo ponovno vzgojiti? Bi Donald Trump nosil tisto kretensko umetno frizuro, če bi si lahko privoščil kaj bolj naravnega?”

Pleše po domače

Skratka, profesionalci iz lasne stroke svetujejo, da se čimprej sprijaznite z izpadanjem las in da, ker se cenite, potlačite komplekse in vzpostavite miroljubno koeksistenco s svojo plešo. Spomnite se na Tellyja Savalasa a.k.a. detektiva Kojaka in Yula Brinnerja, ki sta navkljub svoji pleši - ali morda prav zaradi nje - postala seks simbola svoje generacije. In hej, lesk njune pleše sploh ni bil naključje. Tako Telly kot Yul bi bila popolnoma običajna plešca z “letališčem za muhe” v sedmi fazi razvoja, če ne bi vsako jutro najmanj pol ure svojega dragocenega zvezdniškega časa posvetila temeljitemu britju glave in utrjevanju ogolelega lasišča z izbranimi žavbami. Svoj hendikep - ki, sodeč po poplavi internetnih oglasov ter raznorodnega spama, poleg impotence in prekratkih penisov usodno pesti tudi moške 21. stoletja - sta taktično spremenila v orožje za množično zapeljevanje. “Po naših izkušnjah zaradi plešavosti trpi manj Slovencev kot nekoč, česar pa ne gre pripisati astronomskim stroškom zdravljenja v samoplačniških ambulantah ali neznosnim večmesečnim čakalnim dobam na dermatološkem oddelku Kliničnega centra. Razlog tiči v spreminjanju trendov in korenitemu prevrednotenju lepotnih idealov. Poraščenost, vključno z košatimi pričeskami, že dolgo ne velja več za simbol moškosti. S hip hop generacijo so prišle v modo obrite glave, pa tudi drugače se uveljavlja prepričanje, da je koža brez dlak bolj urejena, negovana in bliže lepotnemu idealu. Narašča število moških, ki se depilirajo po celem telesu. Večina jih to počne zaradi specifike športa, s katerim se rekreativno ukvarjajo, denimo plavanje, kolesarjenje, fitnes ali bodibilding. Mnogi se za depilacijo odločijo iz praktičnih in higienskih razlogov, denimo zaradi povečanega znojenja, vse pogosteje pa prihajajo moški, ki navedejo zgolj estetske razloge.”

Dolgi lasje, kratka pamet, so večkrat poudarile naše stare mame in to tradicionalno modrost nadgradile z ustaljenim prepričanjem, da je visoko čelo znamenje omikanosti in inteligence, medtem ko pleša na temenu označuje dobrega ljubimca in moškega, ki se na splošno odlično razume z ženskami. Evo, zdaj veste, zakaj se zgoraj podpisani ni nikoli sekiral zaradi zametkov plešavosti, ki se mu še najbolj izrazito kažejo prav v tej tretji oziroma temenski fazi.

No, če bi modrosti iz ljudske zakladnice v resnici držale vodo, bi se slovenskemu volilnemu telesu nadvse lepo godilo, saj opcija, ki je dobila mandat na volitvah, po plešasti površini glav (kratki lasje, dolga pamet?) na odgovornih položajih krepko prekaša tisto, ki naj bi v dvanajstih letih na štirideset let podlage katastrofalno zavozila tole državo. Poglejmo pobliže. S sedmo fazo plešavosti, ki po ljudskem izročilu združuje lastnosti Einsteina in Casanove, se denimo ponašajo premier Janez Janša, prvi reformator Jože P. Damijan, financminister Andrej Bajuk, prvi mož parlamenta France Cukjati, družinsko delovni minister Janez Drobnič in seveda v opozicionista našemljeni pozicionist Zmago Jelinčič Plemeniti, da o prezidentu Janezu Drnovšku Poduhovljenem niti ne govorimo. Hej, kaj pa, če so levosredinske stranke, z izjemo prodanih upokojenskih duš s servilno lažnivim obrambnim ministrom na čelu, pristale v opoziciji zato, ker so njihovi predstavniki ljudstva premalo plešasti?

Kakorkoli že, če nič drugega, je desnosredinski opciji, ki je dobila mandat na volitvah, uspelo praktično sesuti vražo o dolžini las in simboliki pleš. Janšev resentiment, Damijanova aroganca, Bajukovo zadolževanje Slovenije, Cukjatijeva sveta preproščina in Drobničeva agresivnost (da o primitivizmu izjav gospoda Plemenitega in mantrah gospoda Poduhovljenega niti ne govorimo) niso ravno popolna rima na omikanost in modrost. Kakovost njihovega odnosa do nežnejšega spola pa se je izkristalizirala pred nedavnim, med skupinsko privoščljivim hehetanjem in tiho toleranco ob predlogu preventivnega pregleda mednožij opozicijskih poslank, ki ga je dal tržiški ramboidni poslanec Pavle Rupar (zaenkrat še brez opaznejših simptomov plešavosti).

Zavajanje pogleda

“Na nastanek plešavosti v prvi vrsti vplivajo moški hormoni. Lasni mešički postanejo preobčutljivi nanje. Poleg tega je plešavost dedna tako po materini kot po očetovi strani. Zmotno je prepričanje, da na izpadanje las vplivajo prehrana, šamponi, geli, briljantine, voski in podobni preparati za modno oblikovanje pričesk. Z mehanskim ali kemijskim obdelovanjem frizure izpadanja las ne boste pospešili. Pod normalnimi pogoji človeku tako ali tako v povprečju izpade okoli sto las dnevno. Izpadanje lahko znatno pospešijo določene infekcije, stres, jemanje medikamentov, kemoterapija in obsevanje,” so me podučili. Zvedel sem tudi, da največ las premorejo blondinci, okoli 140.000, najmanj pa naj bi jih imeli rdečelasci, in sicer kar 50.000 manj kot plavolasci. Vsi ostali smo nekje vmes, ne glede na odtenek pa nam lasje rastejo s povprečno hitrostjo milimeter na tri dni. Mimogrede, ste vedeli, da so ženske sramne dlake debelejše od tistih na moški bradi?

Če bi se radi prepričali o tem, kako pomembno vlogo v sodobni družbi igra zunanji videz posameznika ali posameznice, preprosto preštejte število oglasov za kozmetične preparate, ki ste jim izpostavljeni sleherni dan. Dokler njihovo število narašča, bo naraščalo tudi število moških, ki jim bo taka ali drugačna faza plešavosti načenjala samozavest ter jih gnala na rob obupa. Če sodite mednje, obenem pa vam stanje na lasišču sporoča, da je že prepozno za začetek terapije pod zdravniškim nadzorom, je tu nekaj praktičnih nasvetov, kako plešavost skriti vsaj pred svetom, če jo že pred samim seboj ne morete.

- Presajanje: gre za vse bolj priljubljen način obnavljanja lasišča, ki pa je zamuden, dolgotrajen in drag, saj celovita sanacija lahko stane tudi 10.000 evrov in več. Zaradi omejene količine zdravih las, ki vam jih lahko presadijo na ogolela področja, gostota take pričeske po končanem postopku pogosto odstopa od idealne podobe. Skratka, lahko se zgodi, da boste po zapravljenih 15.000 evrih v frizuro bolj podobni Rajku Hrvatiču kot pa Janu Plestenjaku.

- Bundesliga frizura: na predelih, ki jih plešavost še ni načela, torej ob straneh in še zlasti zadaj, pustite rasti dolge, po možnosti nakodrane štrene, ki naj bi preslepile radoveden pogled. Spomnite se na Klausa Meineja, frontmana Scorpionsov, ki je patentiral tako frizuro, ali pa njegovega podobnika Vilija Resnika iz obdobja Pop Designov. V osemdesetih je učinkovalo, zdaj bržčas ne bo več.

- Maskiranje: dolge lase s stranskih predelov začešete čez plešo ali pa pustite, da se oblikujejo v nekakšen venček, kakršen je nekoč krasil lasišče Zinedina Zidana, še vedno pa krasi glavo ekonomista Nevena Boraka. Dokaj bizarno.

- Prekrivanje: izberete določeno pokrivalo, ki ga vkomponirate v svojo celostno podobo tako, da ga po vzoru Saše Lošića nikoli in nikjer ne snamete. Uporabno tudi v kombinaciji z bundesliga frizuro.

- Britje: “Najbolše pičke k jih vidm majo vedno ene zabrite tipe zraven tko da neki že mora bit na tem,” je na spletnem Mn3njalniku zapisal neznani poznavalec problematike plešavosti. Je treba še kaj dodati?