Oskrunjeni humorist

Ste prepričani, da so javnost razburile fotomontaže škrlatnega princa Rodeta? Najbrž je ljudi mnogo bolj razjaril vaš vatikanski dopisnik Levanjo Gazzarini, ki je ob cerkvi večkrat omenjal pedofilijo.

Kaj, a pedofilije ni? Ne obstaja? Eno oddajo pred to, ki je sporna, smo imeli celotno oddajo o pedofiliji. Štirje liki, ki jih je špilal moj Neno, so obdelovali pedofilijo, pa niso čisto nikogar razburili. Lahko pa zdaj povem, da če jaz položim petnajstletnico, bom šel za par let sedet. Če se pa duhovniki špilajo s froci, pa jim zažugajo s tem, da jih bodo premestili v drugo faro. Kakšno spoštovanje je to? Kdo postavlja tu moralna pravila? Jaz častim Boga po svoje, jaz v oddaji nisem Boga nikoli preklinjal in ga tudi sedaj ne bom, jaz nikoli nisem Jezusa klel.

Na televiziji so poročali, da ste želeli s satiro pokazati na napake katoliške cerkve. Katere napake ste imeli v mislih?

Ne, ne. Jaz ne iščem napak, v tej svoji kurčevi karieri delam na način kot pač delam. Za ene je to satira, za ene je to zajebancija, za ene je to podjebavanje, za ene je cinizem, za ene je ironija, meni pa je ironično to, ker se sedaj vsi oklepajo samo tistega, kar jih zaboli. In to je resnica. Stvari, ki jih jaz obdelujem v oddaji, obstajajo. Nikoli ne lažem. Kdo se česa boji in kdo je paranoik, je povsem druga stvar. Recimo tako, cerkev nam postavlja norme, jaz si njim - povedano v narekovaju - nikoli ne bi drznil postavljati moralnih norm. Sploh nisem želel opozarjati na napake, ampak sem govoril o tem, kar obstaja. Pedofilija je. Ne pravim generalno. Normalno, saj so tudi duhovniki krvavi pod kožo. Je tako? Je res, da ženske rojevajo otroke tudi katoliškim duhovnikom? A lažem? A delam to v svoji oddaji? Potvarjam? Ne, ampak določene stvari zavijem v celofan, in če koga kaj zaboli, ga zaboli. Mene zaboli resnica. In če je cerkev kot tako kaj zabolelo, jo je zabolela resnica.

Kako se je torej dvigoval prah okoli sporne 19. oddaje Činčove ideje?

Najprej sem dobil klic urednice, da je klical soboški župnik, gospod Martin Horvat. In sem rekel O.K., saj ni frke. Jaz ne vidim nič spornega. Meni konkretno je bil Rode na fotki, ko se vrne v poletni kolekciji na Bled, izjemno lep. Kdor to razume, razume. Šlo je za posredne reakcije, tako kot smo enkrat že imeli tako posredno reakcijo, zaradi Marije Pozsonec. Zakaj pravim posredno? Zato ker tista oseba, ki se je napačno dotakne Činč, nikoli ne vidi tega, ampak ji vedno nekdo nekaj pove. Tudi gospod župnik ni gledal tega, dobil je devet klicev, da bomo goreli in to in ono. Poklical sem ga po telefonu, saj me je on cerkveno poročil. In sva obdelala vse, pogovarjala sva se 15 minut, in samo tri minute sva govorila o moji oddaji. On je meni govoril, kaj njemu govorijo. Ne vem, kdo pač, saj se meni nihče ne predstavi. Jaz se vedno predstavim, sem Jože Činč, sori, imam vas rad bolj kot Benedikt XVI.

Kje se je potem našel beltinški župnik, ki vas je kritiziral na Odmevih? Gre za regijsko ogorčenje?

Regijsko ogorčenje? A tako je to? Nimam besed. Slišal sem, da je župnik, ki je bil dogovorjen za izjavo na nacionalki, nenadoma zbolel, ne? Saj tudi jaz boleham, sedaj ko se tu pogovarjava, pa sem vseeno prišel. Ne vem, mogoče je gospod Benkovič, jaz ga osebno ne poznam, novi piarovec regijske škofije. Ne vem, sem pa slišal, da je bil z očali ful simpatičen.

Kakšne so reakcije lokalnega ljudstva, ki vas srečuje na soboških ulicah?

Prej je bil mir, res pa je, da se dve, tri starejše ženske, ko me vidijo, prekrižajo in rečejo "Jezus, Marija". Vem pa tudi, da največji komunisti, ki so nam pred dvajsetimi leti grozili, da nas bodo vrgli iz partije, če ne bomo šli z njimi na sindikalni izlet, zdaj hodijo molit. Kdo je zdaj tu butelj?

Kako si razlagate vandalizem na grobu vašega očeta?

Zgodilo se je teden dni po oddaji. Kaj jaz vem, ali so se šuntali med seboj. Lahko samo natolcujem, to pa nerad delam. S petka na soboto sem dobil tri telefonske klice s skritih številk. Glasovi različni. Če se grem malo FBI-files: bil je moški glas. Kolegi, ki jih imam med kriminalisti, so mi rekli, Činč, se zgodi, pusti to, pozabi. Ko pa sem s ponedeljka na torek dobil sporočilo na tajnico - z bendom sem imel koncert: "Zdaj smo ti označili mesto, kjer boš pokopan tako kot tvoj stari komunistični prasec," mi ni dalo mira in sem šel pogledat in videl sem to, kar sem pač videl: označeno mesto. Moj stari je 15 let mrtev in verjetno bi mu danes sodili kot Ribičiču. Bil je partizan. Ne vem, kaj bi moral sedaj govoriti, da je bil belogardist? Verjetno morajo poznati moj background, ker so udarili na mojo najšibkejšo točko. Tisti, ki me pozna, ve, kako sem spoštoval starega. Pa še to, moj stari se je tudi krščansko poročil. Komunist.

Želite izvedeti, kdo je skrunil grob?

Želim si, da stari počiva v miru!

Argument prizadetih je, da ste v oddaji prekoračili mejo med zafrkancijo in žalitvijo. Kako visoko začrtate to mejo? Dajete javnosti pravico, da vam določa to mejo?

Jaz si mejo določam sam. Če sem šel nekomu čez mejo, si jo je sam prenizko postavil. Kar je smešno, ni žaljivo, in kar je žaljivo, ni smešno. Samocenzuriram pa se, ko improviziram.

Ste že imeli idejo, ki je niste realiziral zaradi strahu pred reakcijo ljudstva?

Ne, izpod pasu ne grem. Če pa so bile te fotomontaže izpod pasu, naj si ga potegnejo malo višje.

Na televiziji vam direktorica v izjavi ni stopila pretirano v bran. Kako naj si to razlagamo?

(Razmišljanje) To morate vprašat njo. Ampak Činč se je naredil sam in Činč se bo uničil sam. Ja? Dobro! In če me kdo ščiti ali ne, Činč ima svoje spremstvo dovolj močno.

Kolikšna je gledanost oddaje?

Podatke imam za TV Pika, kjer naj bilo prek 50 in 70 tisoč gledalcev. Če nam je ostalo še vsaj polovico gledalcev iz štajerske regije, ki so me gledali na NET TV, računam, da imam stotko. Natančno pa tega ne merimo.

V oddaji ste se norčevali tudi iz predsednika Drnovška, ki ste ga prav tako upodobili v fotomontažah. Zakaj izvoljenega predsednika lahko zafrkavate, neizvoljenih cerkvenih dostojanstvenikov pa ne?

Razlagajte si, kakorkoli si želite. Gospod predsednik države se je očitno nekaj let pripravljal na humanitarni pohod na Darfur. Mogoče nas zdaj lahko preseneti tudi z jumbo plakati Darujmo za Posočje. Meni je všeč ta njegova akcija, saj je končno predsednik pokazal svojo izvršilno moč in je Janši povedal: ti se boš ukvarjal z lakoto v Sloveniji, jaz pa z lakoto po svetu. To je država. Poglej Rupla, ko jebe Piranski zaliv, važna sta Uzbekistan in Kirgizija. To nam je zunanji minister.

Kdo pa je bil župnik v fotomontaži po Rodetu, ki je govoril, da ptičja gripa ne obstaja?

To je bila naključno izbrana fotografija z interneta. Naj povem še nekaj, ljudje v Prekmurju so pred leti pri maši dajali vbogajme, da bi Esmeralda spregledala. To je bila javna anekdota, pa še resnična. Zdaj pa mi povejte, kdo je butec.

Ker ste omenili poroko, sprašujem, če se imate za člana RKC?

Ne.

Menite, da so reakcije na oddajo povezane s protesti ob objavah Mohamedovih karikatur?

Glede na to, da so omenjali, da imam srečo, ker so v Prekmurju kristjani in ne muslimani, saj bi drugače gorel, bi nekdo, če bi iskal, lahko našel povezavo s tem. Finta pa je v tem, jaz sem sitna riba. In zdaj se piknejo vame?

Teden po sporni 19. oddaji dvajsete ni bilo na sporedu. Zakaj?

Za oddajo smo imeli vse pripravljeno, nismo pa je posneli, ker se je ravno na ta dan zgodila pizdarija na očetovem grobu. In jaz preveč spoštujem očeta. Enostavno sem se moral umiriti, ker delam v živo. Sam sebi nisem mogel dovoliti, da bi slučajno kaj bleknil. Ker človek nekaj ur po tem, ko so mu narisali kljukasti križ na očetov grob, v medijih ne more normalno funkcionirati, ne da bi to vsaj omenil. Samo tega sem se bal, ničesar drugega. Da ne bi sam proti sebi delal.

Vendar konec koncev je afera velika reklama za vas?

Posredno ja, vendar se moj stari s tem ne bi strinjal. Vsi mediji so petnajst minut po tem, ko sem poklical kriminaliste, vse zavohali. Mislite, da bi se na podlagi tega prodajal? Potem bi bil pizda do svojega starega. Če je reklama, je slaba. To je bolj reklama za cerkev, saj se sedaj spet lahko nekoga bojijo, lahko se počutijo ogrožene, denacionalizacija se je izpeljala v njihovo korist. Mogoče sedaj v medijskem svetu iščejo grešne kozle.

Kaj nam vaša zgodba lahko pove o stanju satire na Slovenskem?

Humor v Sloveniji je v prvi vrsti nerazumljen. Eno je definicija satire, eno pa je, kdo jo dela. Gledal sem sto Monty Paytonov, ki jih niso izgnali iz Anglije, pa so se iz kraljice delali norca. Gledal sem nadrealiste, ki so pred vojno delili Sarajevo na vzhodno in zahodno, pa jih niso gnjavili. Jaz pa dam neko kurčevo fotomontažo, pa so me skoraj kamenjali, vendar si narod tega ne upa. Jaz se dam kamenjati, v živo, toda samo brezgrešnim.

Te dni so vas obvestili o nominaciji za viktorja? Občutki?

Nepravo vprašanje v nepravem trenutku. Sedaj uživam v nominaciji. Mene rajca že to, da so me opazili. Zagotovo pa nisem nominiran zaradi fotomontaž.

Ste zadovoljni z lokalnimi oddajniki ali še iščete svojo priložnost na kakšnem nacionalnem oddajniku?

Lani sem bil na avdiciji na POP TV, za kviz Vzemi ali pusti. Na koncu so izbrali Emeršiča. Sedaj ko vidim, da so iz njega naredili Zmaga Batino, mi je po eni strani všeč, ker iz mene ne bi mogli narediti zabitega Prekmurca. Vse oddaje po svetu vodijo voditelji s svojimi imeni, ni nobenega igranja. Bojan Emeršič je Bojan Emeršič in takšen bi mi bil simpatičen, Jože Činč je Jože Činč. Delam svoje oddaje. Svoje. Za zdaj mi je to dovolj. Tako finančno kot moralno. Če verjamete ali ne, vrstni red je tak: moralno in potem finančno.