29. 6. 2006 | Mladina 26 | Družba
Boj za nogomet
Kdo je kriv za zatemnitev nogometnih tekem? HRT trdi, da s tem nima nič, Pro plus in Sazas pa nas prepričujeta, da je zatemnitev povzročila HRT
Nogomet brez zatemnitev
© Denis Sarkić
Po prvih nekaj tekmah, večinoma pa šele po polovici nogometnega prvenstva v Nemčiji so tako rekoč vsi kabelski operaterji zatemnili hrvaški program HRT 2, ki tudi prenaša prvenstvo. Ponekod sta zatemnjena še nemška programa ZDF in ARD. Urednik športnega programa TVS Igor E. Bergant je v nogometnem "dnevniku" na spletni strani RTV Slovenija posredno priznal, da je nastali položaj posledica tega, da RTV in tudi Pro Plus varujeta svoje interese. Pri SAZAS-u pravijo drugače: "Za HRT 2 je nosilec pravic HRT zahteval, da kabelski operaterji zatemnijo retransmisijo vseh športnih oddaj programa HRT 2 v kabelskih sistemih Republike Slovenije." Dodajajo še, da so posredovali in zahtevali zatemnitev nekaterih kanalov od kabelskih ponudnikov zaradi pritiskov lastnikov pravic, švicarskega podjetja Infront, vendar le za omenjene tri programe. Že mogoče, toda SAZAS je posredoval šele po tem, ko sta nanj pritisnila kupca pravic za Slovenijo Pro Plus in RTV Slovenija. Po besedah sekretarja uprave Združenja kabelskih operaterjev Slovenije Mitje Zupana je pobudnik vsega prav podjetje Pro Plus, ki upravlja Kanal A: "Pro Plus je od Zagreba zahteval zatemnitev, zato so s HRT to zahtevali od nas, pa smo jih zavrnili, saj bi zahtevo morali poslati SAZAS-u, ki je pogodbeni zastopnik v Sloveniji za RTV in za HRT 2 ter za nekatere druge tuje kanale. No, po posredovanju SAZAS-a smo se vendarle vdali." Za vse to naj bi obstajala zakonska podlaga. Takšna naj bi bila tudi evropska praksa, toda zakaj potem prenose lahko spremljamo na nekaterih drugih programih, recimo na francoskem Canal plus in avstrijskem ORF? Tudi sicer, kdor plača kabelskim operaterjem naročnino, v zameno dobi izbrane programe. In hoče nemoteno predvajanje teh programov, ne pa morebitno nižjo naročnino za naslednji mesec. Prav pravico do znižanja naročnine pa je že požegnala Zveza potrošnikov Slovenije: "V zvezi z možnostjo potrošnikov, da zahtevajo znižanje naročnine, bi opozorili na 2. odstavek 116. člena obligacijskega zakona, ki določa, da če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Upoštevajoč to kogentno zakonsko normo bi potrošniki dejansko lahko uveljavljali sorazmerno znižanje naročnine v sorazmerju s številom zatemnjenih programov in trajanjem zatemnitev, saj je bila storitev kabelskih operaterjev z zatemnitvijo nesporno okrnjena in v tem smislu gre za delno neizpolnitev pogodbe."
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
29. 6. 2006 | Mladina 26 | Družba
Nogomet brez zatemnitev
© Denis Sarkić
Po prvih nekaj tekmah, večinoma pa šele po polovici nogometnega prvenstva v Nemčiji so tako rekoč vsi kabelski operaterji zatemnili hrvaški program HRT 2, ki tudi prenaša prvenstvo. Ponekod sta zatemnjena še nemška programa ZDF in ARD. Urednik športnega programa TVS Igor E. Bergant je v nogometnem "dnevniku" na spletni strani RTV Slovenija posredno priznal, da je nastali položaj posledica tega, da RTV in tudi Pro Plus varujeta svoje interese. Pri SAZAS-u pravijo drugače: "Za HRT 2 je nosilec pravic HRT zahteval, da kabelski operaterji zatemnijo retransmisijo vseh športnih oddaj programa HRT 2 v kabelskih sistemih Republike Slovenije." Dodajajo še, da so posredovali in zahtevali zatemnitev nekaterih kanalov od kabelskih ponudnikov zaradi pritiskov lastnikov pravic, švicarskega podjetja Infront, vendar le za omenjene tri programe. Že mogoče, toda SAZAS je posredoval šele po tem, ko sta nanj pritisnila kupca pravic za Slovenijo Pro Plus in RTV Slovenija. Po besedah sekretarja uprave Združenja kabelskih operaterjev Slovenije Mitje Zupana je pobudnik vsega prav podjetje Pro Plus, ki upravlja Kanal A: "Pro Plus je od Zagreba zahteval zatemnitev, zato so s HRT to zahtevali od nas, pa smo jih zavrnili, saj bi zahtevo morali poslati SAZAS-u, ki je pogodbeni zastopnik v Sloveniji za RTV in za HRT 2 ter za nekatere druge tuje kanale. No, po posredovanju SAZAS-a smo se vendarle vdali." Za vse to naj bi obstajala zakonska podlaga. Takšna naj bi bila tudi evropska praksa, toda zakaj potem prenose lahko spremljamo na nekaterih drugih programih, recimo na francoskem Canal plus in avstrijskem ORF? Tudi sicer, kdor plača kabelskim operaterjem naročnino, v zameno dobi izbrane programe. In hoče nemoteno predvajanje teh programov, ne pa morebitno nižjo naročnino za naslednji mesec. Prav pravico do znižanja naročnine pa je že požegnala Zveza potrošnikov Slovenije: "V zvezi z možnostjo potrošnikov, da zahtevajo znižanje naročnine, bi opozorili na 2. odstavek 116. člena obligacijskega zakona, ki določa, da če je delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. Upoštevajoč to kogentno zakonsko normo bi potrošniki dejansko lahko uveljavljali sorazmerno znižanje naročnine v sorazmerju s številom zatemnjenih programov in trajanjem zatemnitev, saj je bila storitev kabelskih operaterjev z zatemnitvijo nesporno okrnjena in v tem smislu gre za delno neizpolnitev pogodbe."
Nasploh je težava nastala zato, ker so skorajda vsi gledalci, ki so imeli to možnost, prenose raje spremljali s hrvaškim, celo z nemškim komentarjem, namesto s slovenskim. To potrjuje tudi podatek, da je bil RTV Slovenija in Kanalu A trn v peti predvsem program HRT 2. Zato je toliko zanimivejši odgovor HRT. Izgovarjanje, da so zahtevali zatemnitev kar sami od sebe, je demantiral tiskovni predstavnik HRT Janos Roemer: "Oddajanje prekinjajo ali izključujejo kabelski operaterji v Sloveniji, in to na zahtevo pristojne slovenske organizacije. Tu v Zagrebu pogosto slišimo trditve, da je naš program prekinjen na zahtevo HRT, vendar to ne drži oziroma je vsaj pomanjkljiv opis dejanskega stanja. HRT je namreč lastnik pravic za prenos svetovnega prvenstva za Hrvaško, zato niti ne more vplivati na predvajanje ali nepredvajanje teh vsebin na ozemlju drugih držav." A pri Pro Plusu še vedno trdijo, da je vse skupaj zakuhala HRT. Nika Deu iz Pro Plusa je v sredo v piarovskem sporočilu zapisala: "HTV je s svojo zahtevo po "zatemnitvi" pravzaprav od kabelskih operaterjev zahteval prenehanje nezakonitega dekodiranja signala HTV. Od tistih kabelskih operaterjev, ki program HTV dobijo prek analognih zemeljskih anten - obmejna območja, pa je zahteval zatemnitev. Ponovno torej poudarjamo, da HTV svoj signal že zatemnjeno oddaja na satelit in kot takšen, torej zatemnjen, že pride do kabelskih operaterjev. Program HTV smo torej do ureditev razmer v Sloveniji spremljati lahko samo tako, da so ga nekateri kabelski operaterji z nelegalno pridobljeno kartico "odtemnili" in ga distribuirali po Sloveniji, kar pa je v vseh državah sveta nezakonito. Zgodba o zatemnitvi se torej ni dogajala med TV SLO, PRO PLUS in slovenskimi kabelskimi operaterji, temveč med HTV in slovenskimi kabelskimi operaterji." Nekdo očitno ne govori resnice. Je to HRT ali TVS in Pro Plus ter SAZAS?
Da je bil beg gledalcev predvsem k HRT 2 množičen, pa konec koncev potrjuje tudi odziv javnosti ob zatemnitvi. Tega je zaznal recimo urad za varstvo konkurence, a se za zdaj distancira od nastalega položaja. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so prav tako potrdili, da jim je telefoniralo precej razočaranih gledalcev. Prav zato, ker se uporabniki uradno nimajo komu pritožiti, pa je spet na udaru urad varuha človekovih pravic. Brezplačni telefon je prejšnji teden nekaj dni ves čas zvonil skorajda izključno zaradi jeznih nogometnih fenov, dobili pa so tudi pisno pobudo za posredovanje. Posledica zatemnitve je prav tako tožba Zveze hrvaških društev v Sloveniji proti UPC Telemachu in Ljubljanskemu kablu. V tožbi zveza govori o kršitvi ustavnih pravic zaradi onemogočanja uporabe maternega jezika pripadnikom hrvaške manjšine v Sloveniji, zaradi rasne, jezikovne in narodne diskriminacije ter motenja posesti.