Svet po Billu Gatesu

Ustanovitelj in glavni ideolog Microsofta Bill Gates se je odločil, da ima vsega dovolj in da je napočil čas za upokojitev. Njegov "odpovedni rok" bo trajal približno leto, potem pa naj bi se posvetil delu, ki ga trenutno najbolj ljubi, filantropiji. Gates ni le solastnik enega najvplivnejših podjetij na svetu, temveč ima v lasti tudi največji dobrodelni sklad Bill & Mellinda Gates, ki je doslej operiral le z 29 milijardami dolarjev. Največje bogataše je morda začela malo peči vest, ker so preveč izmolzli druge zemljane, in zdaj želijo razdeliti svoje bogastvo med pomoči najbolj potrebne. Že tako največjemu dobrodelnemu skladu bo še večji kup denarja primaknil menda drugi najbogatejši človek na svetu, najinvestitor Warren Buffet; Gatesovemu dobrodelnemu skladu bo daroval kar 24 milijard dolarjev svojega premoženja. Bogati gospod Buffet je ob tem dejal, da za dediče ni dobro, če zlahka dobijo preveč premoženja. Dobra dela pa so pot v nebesa. S tem naj bi se strinjali tudi njegovi potomci. Toda to je že druga zgodba.

Zanimivejša so ugibanja, kaj se bo zgodilo z Microsoftom in na globalni informacijski in komunikacijski sceni po tem, ko nanjo ne bo več vplivala največja ikona, kar je Gates nedvomno bil. Gates zapušča krmilo Microsofta ravno v obdobju, ko so nujno potrebne radikalne poteze in prilagoditev tržnim razmeram. Microsoft še nikoli v svoji zgodovini ni imel toliko resne konkurence, kot je ima zdaj. Internetni iskalnik Google ima s svojimi aplikacijami in storitvami, kar zadeva splet, že lepo, na videz skoraj nedosegljivo prednost pred Microsoftom. Apple je nesporen gospodar pri digitalni glasbi. Linux in odprtokodne rešitve pa so vedno bolj priljubljeni tudi v poslovnem in javnem sektorju, v glavnem zaradi visokih stroškov licenc za uporabo Microsoftovih izdelkov. Nov operacijski sistem Vista zamuja in naj bi prišel na trg šele prihodnje leto. Torej več kot pet let po zadnji verziji Microsoftovih oken, XP-ju. Visti pa IT-preroki ne napovedujejo prevelikega obilja. Uporabniki pač ne hlastajo več toliko za novimi operacijskimi sistemi kot nekoč. Marsikje šele sedaj nameščajo XP. A Microsoft se ne ubada zgolj s konkurenco, ampak še vedno tudi s tožbami EU. Ta ga je obtožila, da je kršil konkurenčna pravila in da tekmecem ni zagotovil dovolj podatkov o svojem operacijskem sistemu. EU je tik pred odločitvijo, da bo moral Microsoft plačevati po 2 milijona evrov kazni na dan, če ne bo naredil natančno tega, kar so mu ukazali.

Gates se je v preteklosti že spoprijemal s podobnimi težavami, toda večino jih je uspešno prebrodil. Najprej je uspešno porinil na smetišče zgodovine spletni brskalnik Netscape, ki je bil glavni pred uveljavitvijo Microsoftovega Internet Explorerja. Ta je seveda del Microsoftovih oken. Zaradi njega se je Microsoft prvič pojavil pred delilci pravice, ker naj bi bil kršil konkurenčnost. Netscape pa je tržno tekmo izgubil, še preden se je končala tista na sodišču. Gates se je ob napovedi slovesa pohvalil, da je Microsoft tudi zadnja leta posloval z vedno večjimi dobički, h katerim je dodatno pripomogla še "nekonvencionalna" ponudba, kakršna je igralna konzola X Box. Za svojega ideološkega naslednika je imenoval Raya Ozzieja; dobil je naziv glavnega programskega arhitekta. Ozzie, po letih vrstnik Billa Gatesa, je najbolj znan po tem, da je zasnoval IBM-ov programski paket Lotus Notes. V Microsoft pa je prišel šele aprila lani, potem ko je družba prevzela njegovo nastajajoče majhno programsko podjetje Groove. Gates se ga je morda polastil le zaradi Ozzieja samega, saj ga je takoj postavil na eno izmed vodilnih mest v svojem velikanu.

Večina IT-ju posvečenih medijev in njihovih analitikov zdaj skuša napovedovati, kakšno revolucijo bo napravilo novo vodstvo. Nekateri menijo, da bo Microsoft postal prijaznejši do Linuxa, ki ga je doslej skušal predvsem ignorirati. Ozzie pa naj bi se zavzemal, da bi Microsoft postal konkurenčen novi generaciji spleta, tako imenovanemu Web 2.0, ki bo nekdaj precej statičen svetovni splet spremenil v interaktivnejšega in še uporabnejšega. Med aplikacije Web 2.0 recimo uvrščajo Googlov virtualni globus Google Earth ali različne on-line servise, kot so recimo bolj sofisticirani servisi za izmenjavo fotografij. Microsoft je sicer bogato zaračunaval za svojo programsko opremo, večina naštetih spletnih storitev pa je vsaj za zdaj še zastonj. Torej bo treba najti nov način, kako do zaslužka. Microsoftova bodoča programska oprema naj bi bila veliko bolj povezljiva z on-line programskimi servisi, prek katerih programski ponudnik uporabniku omogoča dostop do različnih aplikacij in mu hkrati neprestano zagotavlja tudi vso podporo. Finančni analitiki iz družbe Merrill Lynch so Microsoftu nedavno predlagali celo prevzem nekdaj največjega internetnega iskalnika Yahooja. Ta, čeprav je eden glavnih sponzorjev trenutno največje športne prireditve, svetovnega prvenstva v nogometu 2006, in čeprav ponuja nekaj zelo spodobnih storitev, nikakor ne more dohajati vedno bolj priljubljenega Googla. Sožitje z Microsoftom naj bi zaostanek kar precej omililo.