5. 7. 2006 | Mladina 27 | Družba
Muslimani po svetu so bogatejši kot Evropa
Ikrama Sabri, mufti Jeruzalema in Palestine
© Arne Hodalič
Ves čas živite v Jeruzalemu ali ste svoje delo opravljali tudi kje drugje?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
5. 7. 2006 | Mladina 27 | Družba
© Arne Hodalič
Ves čas živite v Jeruzalemu ali ste svoje delo opravljali tudi kje drugje?
Vse življenje sem v tem mestu, le študiral sem v številnih drugih državah, doktoriral pa sem v Egiptu. Zaradi konferenc potujem po vsem svetu.
Lahko potujete v Gazo?
Od leta 2000 še nisem bil v Gazi, ker ne dobim dovoljenja okupacijskih oblasti; z muftijem iz Gaze sva v stiku prek telefaksa in telefona.
To pomeni, da greste lahko povsod po svetu, ne morete pa v Gazo?
Točno tako. Moja izhodiščna točka je Aman. Od tam lahko potujem, kamor pač moram.
S kakšnim potnim listom?
Z jordanskim. Čeprav sem Palestinec, mi izraelska oblast ne dovoli, da bi imel palestinski potni list.
Palestina je sveta dežela za toliko različnih ljudi različnih religij. Mar ne bi morali biti verniki tu še strpnejši kot drugod po svetu?
Mi, jeruzalemski muslimani, živimo skupaj s kristjani že skoraj 15 stoletij. Naša povezava je zelo običajna in vsakodnevna. Celo zelo pomembno islamsko revijo tiskamo v tiskarni, katere lastnik je kristjan. Moj zdravnik je kristjan. Moj zobozdravnik je kristjan. Naši stiki s kristjani so zelo zelo normalni. Ob večjih političnih krizah so kristjani vedno na naši strani, njihovi odzivi so taki kot naši. Naša mnenja so vedno enaka, najbrž tudi zato, ker islamska religija ne ignorira drugih religij: verjamemo tudi v vse tisto, kar govorita krščanstvo in judaizem. Tudi naš odnos z judi je bil odličen vse do leta 1917, ko jim je britanska vlada z deklaracijo, zdaj znano kot Balfourjeva deklaracija, obljubila zemljo v Palestini. Takrat se je začela kriza v odnosih med Arabci in judi. Prej so judje živeli v Palestini svobodno, nihče jim ni nič hotel, nihče jih ni preganjal. Poleg tega zdaj judje ves čas razglašajo, da je Jeruzalem njihovo večno glavno mesto. Nič jih ne zanima svet kristjanov, ki jih je milijarda in pol, prav toliko je tudi muslimanov, nobenega občutka nimajo za drugi dve religiji, ki sta prisotni v Jeruzalemu.
Gaza je en sam velik zapor. Na Zahodnem bregu ni veliko bolje. Kje vidite vlogo vere v izraelsko-palestinskem sporu?
Skozi vero ves čas prosim za slogo, sočutje, odpuščanje ... In seveda, da bi bili vsi Arabci in muslimani združeni. Pozivam, da ne bi bilo nesoglasij med strankami v Palestini. Sicer pa menim, da so razlike med strankami v palestinski skupnosti le začasne, in s svojimi sodelavci si prizadevam, da bi čim prej rešili te težave.
Mislite, da se morajo verniki v Palestini bolj zavedati političnih razmer kot pa drugod po svetu?
Muslimani si v molitvah, s svojimi dejanji in sploh s svojim življenjem zmeraj prizadevamo za svobodo ljudi. Ampak kaj, ko je okupacija tako velika ovira med verniki, molivci. Izraelska zasedba je razlog za spor med muslimanskimi, krščanskimi in judovskimi verniki. Okupacija je ovira za slogo v političnem smislu. Muslimanom je onemogočeno, da bi molili v mošeji Al Aksa. Celo prepovedano jim je. Pri opravljanju verskih obredov, recimo za božič, so kristjani prav tako ovirani. Izraelci mirno postavijo zapore - check pointe - in jim onemogočijo, da bi šli iz Jeruzalema v Betlehem. Pa je med mestoma le nekaj kilometrov. To je okupacija.
V primerjavi z drugimi arabskimi družbami so bili Palestinci včasih zelo posvetna družba, odprta do zahodnih navad. Lahko rečemo, da so izraelsko-palestinski spori v zadnjih petih letih pripeljali do tega, da vse več Palestincev išče uteho ali tolažbo v religiji? Lahko rečemo, da je vrnitev k religiji današnja usmeritev večine Palestincev?
Prav imate. Ampak ne le muslimani v Palestini, tudi drugod po svetu so vse bliže religiji. Dolga leta so se ukvarjali s politiko, pa niso dosegli tega, o čemer so sanjali. Tako so se vrnili k religiji, da bi našli pot v boljše življenje. Drugi razlog, da se vračajo k religiji, pa je boj zahodnih držav in še posebej Amerike proti islamu po vsem svetu. Muslimani so spoznali, da imajo sovražnike, ki se borijo proti njihovi veri, zato se tudi bolj združujejo. Poglejte samo karikature, ki jih je objavil danski časopis! To je bil razlog, da so se milijoni muslimanov, ki so bili daleč od religije, spet zbližali s svojo vero. Pravzaprav smo hvaležni danskemu časopisu, da je objavil te karikature.
Pa bi se muslimanski verniki odzvali prav tako burno, če bi bile sporne karikature objavljene pred petimi leti?
Verjetno ne tako burno. Najbrž ne tako kot zdaj.
Kje opazimo spremembe? V družbenih vrednotah, pri obleki?
Ko si ljudje želijo biti bliže religiji, je zelo normalno, da si dekleta izberejo spodobno obleko, pokrijejo glavo, roke in noge. Veliko moških se odloči za brado, celo mlajših, ampak to so samo zunanji znaki, ki govorijo o večji pripadnosti veri.
Se spreminjajo tudi odnosi v družini?
Seveda, tudi znotraj doma se vzpostavljajo drugačni, spoštljivejši odnosi.
So te spremembe dobre za mir v Palestini?
Seveda. Če bi se vsak človek na tem svetu vrnil k svoji religiji, ne samo muslimani, tudi kristjani, judje ..., bi se resnično lahko vzpostavil mir. Nihče ne bi več škodoval drugemu. Ne bi bilo več okupacije. Vse religije težijo k miru med ljudmi. Nič več ne bi bilo pobijanja, vojn, saj vse vere to prepovedujejo. To govorim vsem tujim predstavnikom, ki me obiščejo. Vedno jim rečem, če bi se ljudje vrnili k religiji, ne bi bilo več razlogov za vojno.
Ampak ali ni tako, da so tudi militantni fundamentalisti vse bolj in bolj samozavestni?
To je le odziv ljudi na to, s čimer se srečujejo v svojem vsakdanjem življenju. Tako je zaradi zasedbe in vseh krivic, ki jih morajo prenašati. Razlog za morilske napade povsod po svetu je le ameriška politika. Mi smo odločno proti ameriškemu vmešavanju v tem delu sveta.
Je uspeh Hamasa na volitvah posledica vse večje religioznosti palestinske družbe ali moramo vzroke iskati drugje?
Zelo normalno je, da ljudje, ki so se obrnili k religiji, podpirajo Hamas. Drugi razlog, prav tako pomemben, pa je, da je Palestinskemu osvobodilnemu gibanj spodletelo pri tem, da bi uresničilo želje Palestincev oziroma da bi jim zagotovilo pravice.
Se bodo stvari s Hamasom spremenile? Ima Hamas sploh možnost karkoli spremeniti?
Da, upam, da se bodo z božjo pomočjo stvari spremenile na bolje.
Kaj pa menite o odzivu Evropske unije in ZDA na izvolitev Hamasa? Namesto da bi podprle izide demokratičnih volitev, so zaradi novega vodstva ustavile vso pomoč.
To je normalen odnos sveta do islama. Ne bomo več poskušali dobiti pomoči v Evropi, temveč bomo odvisni le še od svojih lastnih moči.
Lahko to zagotovite z gospodarstvom, ki ga imate?
Najbrž smo z božjo pomočjo to sposobni izpeljati, poleg tega pa tudi pričakujemo pomoč od drugih držav, seveda ne od Evrope ali Amerike. Muslimani po svetu so bogatejši kot Evropa.
Po najinem pogovoru še teže razumem spopade med samimi muslimani. Če samo pogledamo Irak?
Kriza v Iraku je posledica ameriške agresije. Naj gredo iz Iraka in vse bo steklo normalno. Kdo vodi teroriste v Iraku? Amerika in Velika Britanija. S figo v žepu povzročajo spopade med gibanji, strankami. Pa ne le zdaj. V vsej zgodovini. Popolnoma isto so počenjali Britanci pri nas.