femina sceptica / Nečista kri

Že kar nekaj časa je minilo od takrat, ko so se v domovini na rednem letnem srečanju zbrali izseljenci. Bizarna prireditev, ki iz leta v leto ponavlja iste arhaične vzorce slovenstva z narodnimi nošami. Še najzabavnejši del prireditve je govorica izseljencev: ti zastareli slovenski dialekti, kot so jih govorile njihove ome, ki so se v minulih stoletjih izselile iz recimo cerkniških hribov v čezoceanijo. A na letošnjem, 13. taboru (v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je bil) so zadonele besede predsednika društva Slovenci v svetu Boštjana Kocmurja. Govoril je o rodnosti, temi, ki še posebno tišči trenutno ablast: "Če bi slovenska družba dojela resnost tega vprašanja, bi razumela, da je vsak otrok dragocen dar, ki nam kot narodu zagotavlja prihodnost, vzpodbudo k večjemu optimizmu in večji odprtosti do življenja. Slovenija ni bila sposobna povabiti Slovencev po svetu k povratku v domovino, zato mora demografski problem reševati z neorganiziranim uvozom tuje delovne sile. Toda tujec se ne asimilira in se včasih le stežka integrira, medtem ko ob preselitvi slovenskega življa iz izseljenstva v domovino teh problemov ni, saj prihajajo z izoblikovano slovensko identiteto in večinoma z znanjem slovenskega jezika." Še posebno mi je bil citat všeč po tem, ko sem s klikom na stran SVS-ja ugotovila, da so ves mesec goreče zbirali denar za 14-člansko, sedaj že slavno pojočo družino argentinskih Slovencev, ki so se želeli vrniti v nedrje matere domovine. A razen ene izmed hčera nobeden od njih ni fluiden v slovenščini. Navedek je pravzaprav esenca slovenskega odnosa do tujcev: tujega nočemo, svoje sprejmemo, tudi če ni čisto naše.

To nam razloži tudi predlagana novela zakona o državljanstvu. Ta namreč še ostreje ločuje med "našimi" in tujimi tujci. Za prave tujce se pogoji zaostrujejo. Recimo, do sedaj je veljajo, da po poroki s slovenskim državljanom tujec dobi državljanstvo po dveh letih, po novem predlogu po treh. Tujec ne bo smel biti pravnomočno kaznovan z več kot tremi meseci zaporne kazni (do sedaj z letom in pol). Seveda bodo morali tuji prosilci za državljanstvo izkazati stalno bivanje v Sloveniji in možnost stalnega dotoka sredstev za preživljanje. Tisti, ki so pri nas končali faks, pa bodo za državljanstvo lahko zaprosili že po treh letih bivanja, ne šele po šestih, kot velja sedaj.

Vse to ne bo veljalo za izseljence: ne bo jim treba dokazati, da imajo sredstva za preživljanje. Kajti kot pravijo predlagatelji sprememb zakona (v parlament je bil poslan 13. julija), "pogoj trajnega vira preživljanja, ki ga morajo izpolnjevati osebe, ki prosijo za pridobitev državljanstva iz nacionalnih razlogov, postavlja v neenak položaj osebe slovenske narodnosti, ki izhajajo iz različnih okolij. Splošno znano dejstvo je, da so prihodki oseb iz območja nekdanjih republik bivše SFRJ, pa tudi iz območja držav Južne Amerike (zlasti Argentine, v kateri je številna slovenska skupnost) nižji od prihodkov oseb iz območja držav članic EU, kar posledično pomeni, da jim ta pogoj onemogoča pridobitev slovenskega državljanstva."

Plus najboljša sprememba: do sedaj je veljalo, da so upravičeni do slovenskega državljanstva, če imajo slovenske korenine za tri rodove nazaj v ravni črti, sedaj pa se to odpravi in štejejo kakršnikoli slovenski predniki, ne glede na oddaljenost sorodstva. Potemtakem bo brezposelni smetar Jose iz Buenos Airesa, ki je imel praprateto Marijo iz Goriških Brd, ki je leta 1879 skupaj s sestro sedla na parnik in odplula čez morje, prej dobil slovensko državljanstvo kot recimo indijski matematični genij, ki bi se v navalu norosti odločil, da se preseli v Ljubljano in predava na tukajšnjem matematičnem faksu. Tunizijski slaščičar, ki bi v felafeldžinici na Trubarjevi valjal mandljeve piškote v obliki gazeljih rogov, je pa že po defoltu nezaželen. Pa naj gre kulturna raznolikost lepo v maloro.

Vse le zaradi slovenskega gena. Čeprav do sedaj številke niti niso tako velike. Nacionalni razlog v posamezni prošnji za državljanstvo ugotavlja Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Leta 2005 je obravnaval 1644 vlog za sprejetje v slovensko državljanstvo, od tega je naprej posredoval 441 pozitivnih mnenj o obstoju nacionalnega razloga. Ta je mimo zakona o državljanstvu vezan na merila, ki jih je vlada sprejela 9. junija 2005, in sicer: "Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je možna, če je oseba slovenski izseljenec oziroma njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti in če izkaže aktivno vez z Republiko Slovenijo oziroma aktivno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah. Ob tem se upošteva tudi mnenje diplomatsko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije ter morebitna namera o preselitvi v Republiko Slovenijo." Sedaj bo vse lažje ...le neki slovenski gen bo treba odkriti in dokazati, pa bo vseh 35.000 argentinskih Slovencev lahko veselo jodlalo in volilo pri nas.

Pa kaj je sploh ta slovenski gen? Če bi torej veljajo, da je za državljanstvo dovolj slovenski prednik v kateremkoli kolenu, bi bilo nujno narediti raziskavo o genskem tipu slovenstva, nujno bi bilo določiti idealen slovenski gen, recimo kar tega od JJ-ja, ker bi potem lahko posamezniki predložili analizo DNK in tako dokazali vsaj minimalno podobnost, potrebno za državljanstvo. To je nedvomno preprosteje kot zamudno brskanje po razpadlih krstnih knjigah. Še najbližje temu je raziskava, ki jo je leta 2003 in 2004 opravila Sorenson Molecular Genealogy Foundation iz ameriškega Salt Lake Cityja. Sem je prišel neki Ryan Swapp, eks mormonski misijonar v Sloveniji, ki je kot Fulbrightov štipendist opravljal terensko delo genetske rodoslovne raziskave, kar je pomenilo, da je zbiral slovensko slino in rodovnike. S tem bi slovensko DNK vključili v svetovno bazo genskih podatkov, ki bi omogočala, da bi vsakdo našel svoje prednike prek genov. Baza je resda javna, za zdaj je v njej okoli 60.000 DNK, na netu si lahko odtipkate svojo DNK in ven vam vrže njej podobne. A to lahko storite le, če že imate analizo svojega genskega zapisa. Potem lahko ugotovite, da ste v bistvu v sorodu z aborigini. Kar niti ni slabo. Tako psevdoznanstveno si upam trditi, da smo Slovenci itak zmešan narod. Mentalno in gensko. Ni je namreč slovenske rodbine, ki v svoji zgodovini ne bi imela tujske zgodbe, ki se je končala s kakšnim potomstvom. Recimo v moji rodbini sta posledici tega kriv arabsko-judovski nos nedefiniranega sicilijanskega izvora po očetovi liniji in tradicionalna družinska jed fižolova omaka in riž direktno iz Južne Amerike po mamini liniji, kar vse lepo in prefrigano zamaskiramo s klenim slovenskim priimkom. In za to gensko raznovrstnost slovenskega naroda Janezi krivijo Slovenke, ki imajo reputacijo fatalk za tujce. Samo pomislite na legende o Lepi Vidi in zamurcu, Lenčici in Turkih, pa najbolj bizarni Urški in povodnem možu, ki kaže že na patološki strah pred tujim semenom. Ako je res tako, da smo Slovenke spogledljivke s tujci, potem se slovenski predniki ne glede na oddaljenost sorodstva res lahko najdejo marsikje po svetu. Morebiti pa vseeno še kaj bo s kulturno raznolikost dežele na sončni strani Alp.