homoseksualci / Hrvaška turistična toleranca

Naša južna soseda Hrvaška se kljub temu, da se poteguje za vstop v Evropsko unijo, še vedno ne more otresti starih "balkanskih" navad. Čeprav želijo zahodnemu svetu Hrvaško predstaviti kot idilično državo, neodkrit naraven košček Mediterana, jih še vedno zaznamuje nerazumevanje do drugačnosti. Tako so se do sedaj vse javne manifestacije lezbijk in gejev v prestolnici Zagrebu končale z nasiljem, pljunki, protesti zaskrbljenih samooklicanih varuhov morale, ali vsaj z javnim neodobravanjem. Zato je bilo tudi pričakovati, da se bo javno oglaševani gejevski teden na otoku Hvaru končal z neprikritim sovraštvom in manifestacijo nestrpnosti. V pomanjkanju avgustovskih novic hrvaške medije še najbolj zanima, katero kremo za sončenje uporabljajo gejevski letovalci na Jadranu, ali se drugače sončijo kot heteroseksualni dopustniki, ali zapravijo več denarja za pijačo in hrano itd., posledično so tudi oči hrvaške javnosti usmerjene na otok "Sodome in Gomore".

Okupacija otoka

V preteklih letih so se neka hrvaška letoviška mesta kar sama pokazala kot privlačna destinacija za geje. Do sedaj sta bila najbolj izpostavljena kot 'gay friendly' destinaciji Dubrovnik, kot hrvaški biser, v katerih lepotah radi uživajo premožnejši homoseksualci, ter Rovinj, ki ponuja svaljkanje na znani plaži Monsena. Vendar so v preteklih letih geji okupirali tudi Hvar, kjer so se domačini zgledno obnašali do njih. Očitno pa samo niso vedeli, kaj se dogaja pred njihovimi nosi, saj nihče ni javno razglašal, da recimo v nočnem klubu Carpe Diem lezbijke in geji lahko svobodno izražajo svojo usmerjenost. Tokratni obisk pa je bil preveč oglaševan in javno predstavljen, da bi ga lahko Hvarčani spregledali. Številka Slobodne Dalmacije, v kateri so lahko prvič prebrali, kaj se bo dogajalo na njihovem otoku od 19. do 26. avgusta, je bila v hipu razgrabljena in razprodana. Iz nje so izvedeli, da se je ena izmed bolj znanih francoskih specializiranih agencij odločila, da letos Happy Gay Sun Week organizira na njihovem otoku, ker naj bi geji iz Evrope v preteklih letih ugotovili, da gre za strpen otok, kjer v miru preživljajo dopust. Pozornost gejev so iz Karibov in Grčije usmerili na hrvaško obalo. V reklami so pozivali na idilično jadransko plažo, ki s prevozom iz Pariza v Split skupaj stane od 1000 do 1300 evrov za teden dni, in ponujali vse od športa, plaže do nočne zabave.

Po otoku so že veliko pred prihodom posebnih gostov krožile govorice, da so kapacitete že razprodane gostom, starim od petindvajset do trideset let, ki bodo prišli tako z avionom kot z luksuznimi jahtami, in da bo njihov otok postal najbolj privlačna gejevska destinacija na Jadranu. Tisti, ki niso dobili sobe v hotelu Croatia, pa naj si iščejo mesto po zasebnih kapacitetah. Prve reakcije turističnih delavcev so bile še spodbudne. Direktorica Croatie Katica Čuljak je tako v duhu strpnosti povedala: "Čeprav sprva nismo vedeli, kdo je zakupil hotel, smo bili na koncu obveščeni, za kakšno skupino gostov gre. Vemo, da gotovo prihajajo na Hvar. Ne vemo, kako bodo reagirali prebivalci Hvara, ampak za nas so to gosti kot vsi drugi. To je sicer dobra in premožna klientela. Takšni turisti so že prej hodili na Hvar, samo sedaj so naredili korak naprej, pojasnili, kdo so in kaj bodo počeli na našem otoku." Ukvarjali naj bi se predvsem z običajnimi poletnimi aktivnostmi, kot so plavanje, potapljanje, veslanje, odbojka na mivki, in turističnimi ogledi bližnjih otokov. Podobno meni tudi Veljko Visković iz Hrvaške turistične zveze: "Prvič slišimo za kaj takšnega, ampak na njihov prihod je treba gledati kot na prihod vseh ostalih gostov. Živimo v svetu različnosti, ki jo je treba sprejeti. Ta klientela je precej bogata in dobrodošla v svetovnih turističnih destinacijah. Obstajajo njihova priljubljena mesta v Grčiji, Španiji, Franciji, zakaj ne bi bil tudi Hvar eden izmed njih."

Ti dve izjavi pa sta bili prej izjema kot pravilo, saj se je po prvem šoku prebivalcev usul val nestrpnosti, ki ga je začel parlamentarec s Hvara dr. Tonči Tadić. Prihod homoseksualnih gostov je komentiral z napadom na "idiote" v turističnem poslu, ki dopuščajo prihod "rizične" skupine: "S takšnimi neumnostmi se bo zgodila velika škoda turizmu na Hvaru." Idejni vodja pogroma proti gejem pa je bil generalni vikar braško-hvarsko-viške škofije don Josip Mihovilović, ki je pozval prebivalce, da ne smejo dopustiti, da jih homoseksualna populacija maltretira s svojimi afinitetami. "Ne smemo gledati vsega z materialnega vidika. Če nam je pomemben samo zaslužek, se moramo vprašati, ali smo ljudje, ali imamo moralne vrednote? V tem primeru se nam ne piše dobro, niti kot mestu, niti kot narodu, saj kot pravi star pregovor: 'S hudičem pride in s hudičem odide.' Vprašanje je, kdo so ti ljudje, ki organizirajo gejevsko srečanje, in kaj dobijo od tega, vsi, ki na to pristanejo, razkrijejo svoje moralne kvalitete. Čeprav ne posegamo v človekove svoboščine, cerkev meni, da je to srečanje, če bo do njega prišlo, v nasprotju s krščanskim prepričanjem in kristjani. Če se Hvar ne more ponašati z ničimer drugim kot z gejevskimi paradami, potem smo res ubogi," je pozval ljudi z visokim krščanskim etosom k odločnemu ukrepanju.

Spodbujeni z izjavami uglednih Hvarčanov so se oglasili tudi navadni ljudje in v raznih medijih povedali, kaj si zares mislijo o gejevskih turistih. Tako je gostitelj Vjekoslav Zaninović Alviž razlagal, da svet pedrov ni naša prihodnost: "Jaz sem bolj za normalno življenje. Mi Hvarčani smo od nekdaj znani 'galebi' in obrnjeni k lepšemu spolu. Gejevski pari so tudi do sedaj že hodili v naše mesto, ampak vse to mi diši po tem, da bomo postali gejevska oaza. Če se to zgodi, bosta na Hvaru zavladali Sodoma in Gomora, ker se bo to nedvomno negativno odrazilo na mladih." Ali pa mnenje gostilničarja Mislava Keleta: "Čeprav imam sredi rive kafič, nisem videl, da bi se ti homoseksualci držali za roke, ali, bog ne daj, da bi si izkazovali nežnost po mestu. Nisem prepričan, kako se bo to vse skupaj končalo, ampak v svojem lokalu ne bi dopustil nikakršnih izpadov v smislu izliva nežnosti in ljubezni homoseksualcev." Bolj neposredna so bila anonimna mnenja na internetnih forumih, ki so se pred začetkom gejevskega tedna pojavljala na forumu "Sijelo": "Hvarčani bi morali vreči golazen z otoka, ne pa dopustiti, da jim ta biser Mediterana uniči primitivizem posameznikov in nekaj kretenov, ki jim je par kun pomembnejših od morale, in ki ne samo, da bi sprejeli pedre, z ne vem kakšnimi boleznimi, ampak bi tudi lastno mater prodali ..." Drugi pa so že pozivali k odkritejšem nasilju: "Pedri so smrad in se potihoma infiltrirajo, najprej so prihajali skrivajoč se. Sedaj pa kao svobodneje. Ampak hočejo pokvariti mladino in delati Sodomo. Verjamem, da jih normalni Hrvati ne bodo tolerirali in ne bodo frendly. Bodite prepričani, da jih bodo mnogi pedri dobili po glavi od skinov in ekipe, ker bodo tudi oni prišli na Hvar uživat morje in sonce. Pedri niso gosti, to je sidaška banda. Isto kot lezbijke in pedofili." V Večernjem listu so pod komentarji prepoznali navijače zloglasne Torcide. Zaplet se bo nadaljeval na sodišču, saj organizirani navijači trdijo, da so jih po krivem obdolžili v javnosti in bodo zato tožili časopis.

Nasvidenje, pridite spet

Še pred prihodom organizirane skupinice okoli petdesetih gejev, ki so prišli iz vse Evrope najprej v Pariz, nato pa v Split, na otoku niso govorili nič drugega kot samo o njihovem prihodu. To je bila tako najbolj vroča tema gostilniških debat, kot inspiracija za pridige s prižnic. Nato se je zgodila tudi prva konkretna reakcija. Odpoved je dobil kratkotrajni direktor hotela Riva, Nemec Stefan Hilger, ker njegovi nadrejeni niso bili zadovoljni, da sam nima nič proti homoseksualnim gostom, ampak jim celo izreka dobrodošlico. Razlogi za njegovo zamenjavo so bili, da je forsiral imidž hotela kot 'gay friendly', čeprav je uradni razlog govoril o njegovi poslovni nesposobnosti. Predsednik uprave Sunčanega Hvara Dragan Lazukić je ob odstavitvi medijem pojasnil: "Razlog za Hilgerjevo odpoved je njegova nesposobnost, da bi pravilno ocenil mentaliteto lokalnega prebivalstva, posebej tistih zaposlenih v hotelu." In dodal, da njegova spolna usmerjenost nima čisto nikakršne zveze z odstavitvijo.

Po vseh predpripravah lokalnega prebivalstva je bilo presenečenje, da so se gostje sploh prikazali na Hvaru. Ker pa so si želeli samo to, da bi v prijetni družbi preživeli počitnice, niso razmišljali o nestrpnih izpadih, ki so jih vajeni poslušati že celo življenje. Vseeno bodo drugo leto razmislili, ali bodo še enkrat obiskali to - reklamirano kot prečudovito in gostoljubno - pokrajino. Bistvo takšnega druženja je običajno hedonistično uživanje v vseh radostih, ki ti jih ponuja življenje. Vendar to ni možno, če se novinarske ekipe iz vse Hrvaške zgrinjajo na ta otok, najemajo čolne in paparacevsko prežijo na vsak korak. V javnosti so se začele tudi širiti govorice, da ob večerih v kafičih prihaja do pretepov med domačini in gosti. Edi, ki dela v lokalu, je za Mladino povedal, da ne gre za kakšne hude incidente in da so mediji vse prenapihnili: "V resnici je gazda samo pregnal goste, ki so počeli svinjarije pred kafičem." Podobno nam je povedal tudi župan Hvara Pjerino Bebić: "Posamezni časopisi so napihnili zadevo do te mere, da ustvarjajo dogodke, ki jih mi tukaj na otoku ne poznamo. Vse to, kar naj bi se tukaj dogajalo, ni res, vse to s policijo in pretepi. Ne dogaja se nič groznega. Mediji so se usmerili na eno skupino turistov in jih obravnavajo drugače kot ostale. Mi tega ne moremo dopustiti. Oni so naši gostje kot vsi drugi ..." Vseeno je očitno situacija že po prvih dneh prišla do te točke, da so se nekateri gostje odločili inkognito pobegniti na sosednji Vis, kjer so našli več miru. Skupina tridesetih francoskih gejev je zagrozila, da bo za zaščito prosila francosko ambasado, saj se zaradi navala novinarjev in potrebe po posebni policijski zaščiti počutijo zelo diskriminirane. Po takšni epizodi, ko se okoli navadnih turistov zganja toliko hrupa v javnosti, bodo verjetno organizatorji iz francoske agencije Happy Gay Hollidays dvakrat premislili, preden bodo spet propagirali Hrvaško kot prijazno destinacijo. Tudi znano podjetje GaySail bo verjetno svojim mondenim gostom priporočila anonimnost pri križarjenju po Jadranskem morju. Jasno ni niti, kakšna bo usoda nedavno ustanovljene turistične agencije Gay Dubrovnik, ki naj bi pričakala prve goste na dubrovniški rivieri v sezoni 2007. Če se bo zares začel naval tovrstnih turistov, se bodo morali odpirati tudi posebni klubi zanje in zagotoviti še druga ponudba, predvsem pa jih bodo kot normalne morali sprejeti gostitelji.