spotoma / Živeti zdravo

Torej, živeti zdravo naj nam bo v veselje in ponos. Tisoči modrih mož in žena vedo povedati, kaj je zdravo in kaj ne. Vsi pa so si edini v tem, da je od vsega najbolj nezdravo kajenje, še zlasti tisto pasivno, od katerega ljudje množično umirajo, saj že ena sama cigareta pokonča na stotine nedolžnih prisotnih nekadilcev, a jih ni škoda? Ko bi lahko še dolgo dolgo živeli, dihali čisti zrak okoli nas, s slastjo jedli sojine kalčke in juhice iz travniške kislice. V ranem jutru, še preden zlato sonce vstane, bi stekel bosonogi nekadilec po rosnem travniku, kajti to je menda čez vse zdravo, au, prekleta čebela! Ampak tudi čebelji pik je zdrav, proti revmatizmu pomaga. Potem telovadba. O, kako je zdrava. Razgibavanje, raztezanje, sproščanje, to te ohrani mladega in čilega, pa tudi če si že tako star, da te razgibava edino še parkinson. Na vsakem koraku te kdo poučuje, kako moraš živeti, da boš zdrav postal in zdrav ostal, na zunaj in na znotraj. Mrgoli tudi jasnovidcev in jasnovidk, ki ti že kar po telefonu in na daljavo vidijo naravnost v sečni mehur ali povečano prostato. Čakajte, jaz tukaj nekaj vidim, rečejo, kaj pa je z vašim četrtim vretencem? Ne veste? Vam pa jaz povem, nekaj je narobe. Jejte brokoli, štirinajstkrat na dan, pa brez soli. To je veliko bolj zdravo kot orehovi rogljički, ki so za organizem čisti strup. Pa veliko telesne aktivnosti, pešačiti morate, kolesariti, planinariti, golf igrati, a za moža vas zanima? A dobro sliši na levo uho? Ja, pa ne bo dolgo, notri se mu nekaj dela. Pridite k meni, dala vam bom košček jaspisa, da mu ga boste polagali na popek, mojo številko imate? Do tedaj naj pa mož pije vsak večer čaj iz posušenih polžev lazarjev.

Vedro, optimistično je treba gledati v prihodnost. Pa če tudi kdaj zaskovika mrtvaški ptič Velikonja in razkrinka kakšnega zdravilskega bleferja - kar lepo mirno je treba še naprej glodati drevesno lubje, piti energetsko vodo iz čudežne mlake in se pustiti zbadati s pušpanovo kvačko v trtico. Zaupati je treba gospodu Čungčangu in njegovim davnim zdravilskim metodam iz daljne Azije, gospe s čudodelno ropotuljico in kraguljčki, ki se že leta hrani samo z vesoljsko energijo in prezira palačinke, pa tudi Tonetu, ki svoje čarobne roke otresa nad bolnikovo glavo, dokler ta ne začuti mravljinčenja v petah, ki se prenese na njegovo nosno konico, kjer so zbrani vsi živčni centri. Oni stari cinik je sicer enkrat javno izjavil, da je to vse skupaj eno sranje, ampak to nerahločutno izjavo je že demantiralo na tisoče dokončno ozdravljenih pacientov, nad katerimi je uradna medicina obupala. Kar pa zadeva tlačenje zemlje, tega s čudodelnim postom ozdravljene posušene mumije že dolgo ne počno več, saj trideset kilogramov človeške teže res niti travice ne more več potlačiti.

Kako zdaj? Se napotiti v svetovno znane Kurjice in se tam prepustiti energetskim tokovom, ali morda romati v Medjugorje, kjer blažena Devica najbolj globoko vernim nakloni spodbuden pomežik? Sveta Devica namreč...

Oho, zdaj smo pa že na področju duhovnosti - tu pa se je treba zresniti. Tudi duhovno živeti je treba zdravo. Saj duhovnosti je še pa še, ampak to je pa področje dušnih pastirjev. Ti radodarno delijo rezine duhovnosti, bogato posladkane z neskončno božjo ljubeznijo, božjo milostjo in usmiljenjem. To je, skratka področje škofov, za katere že od nekdaj velja, da so vsevedni, tako nabiti z božjo modrostjo, da tudi če bi kdaj sam Božji sin kdaj podvomil o tem, kar o njem pridigajo, bi ga učeni škof brž pokaral in mu svetoval, kako naj se obnaša. Kajti škof je tisti, ki samemu Bogu postavlja pravila, pa naj jih ne bi krotkim vernim ovčicam? Pa seveda tudi nesramnim znanstvenikom, raziskovalcem in ne nazadnje umetnikom. Tule na tem pašniku se pasite, jim blagohotno naroča, ne tam, kjer je hrana bolj sočna, in pazite se aromatičnih satanovih zeli, ki lahko pogubijo vašo dušo. In tako kompavo, kakršna je, prekleta bodi, Darwinova teorija o nastanku vrst, je treba izruvati s koreninami vred; stvarstvo kot že beseda pove, je dalo Stvarnika, in čisto prav je imela tista gospa, ki je ogorčeno vzkliknila, da se ona že ni razvila iz opice. Prav je povedala, kajti zares se še ni.

Se pa te vsevprek razpredene štrene duhovnosti kdaj pa kdaj tudi zapletejo in zavozlajo. Res je namreč kapital zabitosti, otročjosti in neizobraženosti zaupljivega krdela neskončen, ampak red mora spet enkrat obveljati. Kajti celo neskončni božji milosti se ob izdelavi raznih čudežev zgodi, da se spotakne ob kakšni newagevski iznajdbi, ki bi tudi kakšen kuhinjski guru želel z njo narediti magari politični biznis - a sčasoma se bo tudi to uredilo. Res je naša dežela bolj majhna, ampak za še kakšnih dvajset škofij se bo prostor še zmeraj našel. Se bomo pa drugi malo bolj stisnili.

Glavno je, da smo zdravi. Pa četudi butasti.