10. 10. 2006 | Mladina 41 | Družba
Elektronskopoštne potegavščine
Domnevni Mladinin članek o morilskih čebelah je povzročil manjši preplah
Neznan osebek slovenskega ali, natančneje, primorskega rodu se je najbrž dobro zabaval, ko je videl, kakšen preplah je povzročil s svojim precej diletantsko narejenim člankom o morilskih čebelah na slovenski obali. Pri tem si je kot referenco, ki naj bi poskrbela za verodostojnost, izposodil Mladinin logotip in ime Mladininega novinarja Marcela Štefančiča ali M. Štefančiča, Jr. Potegavščina z morilskimi čebelami, katerih ogromen roj naj bi bili odkrili v zvoniku piranske cerkve in naj bi bile že razširjene tudi po drugih obalnih krajih, se je kot verižno pismo razširila po slovenskih elektronskih nabiralnikih. "Ljudi pozivamo k skrajni previdnosti, saj čebele napadajo v tropih in njihovi piki so smrtno nevarni za živali kot tudi za ljudi. V primeru, da ste napadeni imaste približno 15. minut časa, da dobiste inekcijo protistrupa v nasprotnem primeru v 90% nastopi smrt zaradi zadušitve," se je dobesedno glasilo opozorilo nekega dr. Ivana Baškovića.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
10. 10. 2006 | Mladina 41 | Družba
Neznan osebek slovenskega ali, natančneje, primorskega rodu se je najbrž dobro zabaval, ko je videl, kakšen preplah je povzročil s svojim precej diletantsko narejenim člankom o morilskih čebelah na slovenski obali. Pri tem si je kot referenco, ki naj bi poskrbela za verodostojnost, izposodil Mladinin logotip in ime Mladininega novinarja Marcela Štefančiča ali M. Štefančiča, Jr. Potegavščina z morilskimi čebelami, katerih ogromen roj naj bi bili odkrili v zvoniku piranske cerkve in naj bi bile že razširjene tudi po drugih obalnih krajih, se je kot verižno pismo razširila po slovenskih elektronskih nabiralnikih. "Ljudi pozivamo k skrajni previdnosti, saj čebele napadajo v tropih in njihovi piki so smrtno nevarni za živali kot tudi za ljudi. V primeru, da ste napadeni imaste približno 15. minut časa, da dobiste inekcijo protistrupa v nasprotnem primeru v 90% nastopi smrt zaradi zadušitve," se je dobesedno glasilo opozorilo nekega dr. Ivana Baškovića.
Nekateri prejemniki članka so nasedli napisanemu in nekatere je zgrabila celo blažja panika. Na obalnem koncu so ljudi menda prepričevali, da gre za potegavščino, tudi na nekaterih radijskih postajah. V Primorskih novicah pa je celo izšel še kar obsežen članek o tem morda v zadnjem času enem največjih internetnih nategov v državi. Kar se tiče Mladine, je najbolj nasrkala naša Jana, ki je odgovorila na nekaj telefonskih klicev in elektronskih sporočil z vprašanjem, kaj se dogaja in, recimo, ali je varno oditi za konec tedna na slovensko obalo. Jezni pa so bili tudi piranski čebelarji, ki niso bili zadovoljni, da pišemo o strašnih katastrofah v njihovem kraju, o katerih oni, ki so strokovnjaki, nič ne vedo. Tudi v uredništvu Mladine nihče ni nič vedel o tem. Toda ko je še v naše elektronske poštne predale priromal članek o morilskih pridelovalkah medu, je bilo takoj jasno, da se nekdo dela norca iz ljudi in poskuša ustvariti paniko. Edina povezava z Mladino sta bila, kot že omenjeno, logotip in Marcelovo ime. Slednjega so kot domnevnega avtorja navedli, ker je pač televizijsko najbolj prepoznaven Mladinin novinar. Mogoče so ga uporabili tudi zato, ker je morilske čebele omenjal v članku o filmu Bowling for Columbine Michaela Moora kot del ameriške rasne paranoje, saj so morilske čebele afriškega rodu ... Tisti, ki poznajo Mladino ali ki so napisano natančneje prebrali, so takoj ugotovili, da je v članku vse polno slovničnih napak, da je napisan v nekakšnem primorskem narečju v stilu "piši kao što govoriš" in da ga ne gre povezovati z Mladino. Oziroma da je vse skupaj le malce bolna šala v prvoaprilskem slogu.
Takšna internetna ali medijska potegavščina ni nič novega, saj po spletu kroži nešteto lokalnih in globalnih potegavščin, razkrivajo pa jih potegavščinam in urbanim legendam namenjene spletne strani, kot je recimo www.museumofhoaxes.com ali www.snopes.com. Proti takšnim prevaram pa ni imuna niti Slovenija, saj smo že imeli čast spoznati medijskega nategovalca Joeyja Skaggsa, pa tudi lažnivega svetovnega prvaka v računalništvu Matjaža Roglja, ki je medije in državne uradnike naplahtal za sponzorska sredstva.
Veliko prevar ali potegavščin, ki se širijo z elektronsko pošto, je namenjenih strašenju ljudi, saj grozne stvari bolj sežejo do srca in ljudje raje premišljujejo o njih. Takšna so lahko poročila o raziskavah sevanja mobilnih telefonov, ki so jih opravili neznani inštituti in kažejo, da mobilni telefoni dolgoročno scvrejo možgane. Ali pa, da v kakšni verigi restavracij s hitro pripravljeno hrano uporabljajo neužitne ali celo strupene snovi. Večinoma pa se izkaže, da za temi elektronskimi sporočili stoji kakšen nezadovoljen bivši uslužbenec, ki so mu v podjetju pokazali vrata. Veliko bolj škodljiva elektronska sporočila so tako imenovani phisingi, s katerimi internetni zlikovci skušajo z lažnimi sporočili bank, dražbenih spletnih strani ... izvabiti osebne podatke, uporabniško ime, gesla ali številke kreditnih kartic uporabnika. Sledi praznjenje bančnega računa. Podobne, še celo bolj prozorne potegavščine so pisma, navadno iz dežel podsaharske Afrike, v katerih domnevni sorodniki nekdanjih diktatorjev in njihovih pomočnikov ponujajo velike denarje za pomoč pri prenosu njihovega bogastva v tujino. Nekateri, ki so nasedli, so celo za vedno izginili z obličja zemlje. Podobna kategorija so milijonski loterijski zadetki, čeprav prejemnik elektronske pošte ni kupil loterijskega listka. Še bolj zoprna je seveda tista na prvi pogled prijazna elektronska pošta s kakšnim pomenljivim sporočilcem, ki pa v sebi skriva do računalnika zelo neprijazne viruse in povzroči uporabniku veliko težav. Večina takšnih zoprnih elektronskih sporočil dandanes konča med odpadno elektronsko pošto, tako imenovanim spamom.
Zabavnejše od omenjenih elektronskopoštnih prevar so seveda potegavščine, kot so bile fotografije največje ženske na svetu, ki naj bi merila skoraj poltretji meter. Na številnih fotografijah je slikana z "normalnimi" ljudmi. Toda budne oči razkrinkovalcev laži so recimo ugotovile, da velikanka kljub višini nosi še čevlje z visokimi petami. Med najbolj srce parajočimi internetnimi potegavščinami pa je bila zagotovo spletna stran, kjer so ponujali bonsaj mačke. Mlade mucke naj bi takoj po skotitvi zaprli v nekakšen steklen zaboj z luknjami za hranjenje, dihanje in čiščenje iztrebkov. Mačke pa bi v stilu bonsajev ostale vse življenje miniaturne. Kmalu so se zganila številna društva proti mučenju živali in za storilci je poizvedovala celo ameriška zvezna policija FBI. Izkazalo se je, da za potegavščino stoji nekaj šaljivih študentov MIT-a. Ti so na posredovanje policije odgovorili z vprašanjem, ali imajo policisti premalo drugega dela, da se ukvarjajo s tako bizarnimi nategi.