Kdo je Vladimir Kramnik?

Spopad kot spektakel. Kramnikov dvoboj z Bolgarom Veselinom Topalovom je polnil časopisne naslovnice in priklical v spomin nepozabne dvoboje med Spaskim in Fischerjem, Karpovom in Korčnojem ter Karpovom in Kasparovom. Vsi ti dueli so odločno presegli sam spopad na šahovskih deskah. Utelešali so hkrati še politične bitke in psihološke vojne. Leta 1972 v Reykjaviku za mizo nista sedela nasproti samo Fischer in Spaski, ampak tudi ameriška demokracija in sovjetski partijski totalitarizem, leta 1978 in '81 se nista merila le Karpov in Korčnoj, ampak ljubljenec sovjetske nomenklature in sovjetski emigrant, leta 1984, 1985, 1988 in 1991 ne samo Kasparov in Karpov, ampak tudi novi ruski demokrat proti partijskemu polbožanstvu, in leta 2006 se nista kosala samo Kramnik in Topalov, ampak tudi Rus proti Nerusu. Vsakič pa je na očeh medijev tekla še psihološka fronta: Fischer je leta 1972 izgubil drugo partijo, ker mu niso izpolnili igralnih pogojev, kot je igra pred bolj oddaljeno publiko, Korčnoj je v svojem spopadu protestiral, ker je imel Karpov med gledalci v prvih vrstah parapsihologa Zuharja, ki naj bi s telepatijo oviral Korčnojev um. Karpova je po petmesečnem dvoboju leta 1984 - ko je vodil že 5 : 0, ko je rabil samo še eno zmago, a je tedaj zaigral Kasparov kot prerojen, nanizal tri zaporedne zmage in spravil prvaka Karpova fizično in psihološko na kolena - rešila FIDE, ko je dvoboj prekinila. Kramnik pa je letos izgubil partijo, ker ni hotel za mizo, potem ko je po njegovem vodstvu dveh točk štab Topalova zahteval, da mu prepovejo odhod v njegove toalete, češ da mu tam prek mikroodajnikov sporočajo računalniško preračunane poteze.

Množično občinstvo. Po razpadu Jugoslavije slovenska televizija več ne prenaša dvobojev z analizami šahovskih mojstrov, a tudi časopisni dnevniki poročajo le v drobnih vestičkah na športnih straneh. Toda ali je vrhunski šah, ki se zdi množicam povsem nerazumljiv, v resnici brez občinstva?

Nikakor, na številnih internetnih straneh dvoboje spremljajo in sproti komentirajo v takem številu kot še nikoli v zgodovini. Če odidete na spletno stran Vladimirja Kramnika, najdete celo partije, v katerih je obiskovalec povabljen, da misli kot Kramnik. V nekaj njegovih znamenitih partijah ima obiskovalec možnost, da jim sledi potezo za potezo, pri čemer dobi vsakič izbiro med tremi ali celo štirimi različnimi potezami. Denimo, ali naj v tretji potezi daminega gambita potegne skakača na c3 ali f3, ali pa naj raje postavi lovca na b5.

Kramnik je šah postavil v internetno interakcijo, a obenem vanj pritegnil na desettisoče privržencev. Leta 1999 je igral v Parizu simultanko s študenti, za katero so izbrali 30 igralcev, ki so jih izbrali iz nabora 17.000 pošiljateljev e-mailov.

Spoj medijskih zvezd. Kot prijatelj boksarskih bratov Kličko je z boksarskima šampionoma odigral pred očmi medijev nekaj partij. In kaj je bolj nadrealistična slika kot razbijač Vladimir Kličko, ki pred računalnikom potem spremlja dvoboj svojega prijatelja Kramnika na šahovskem turnirju?

Spet drugič igra simultanko, v kateri igra z violinisti, senatorji, pevci, časopisnimi uredniki in cineasti.

Čudežni otrok. Rojen 25. junija 1975, še za vladavine Fischerja; igrati začne pri petih letih, pri šestnajstih sodeluje na najmočnejših turnirjih, tako da ga Kasparov leta 1992 osebno povabi v rusko reprezentanco, ki jo sestavlja pet vrhunskih velemojstrov in deček, ki ima naziv mojstra FIDE. Na olimpijadi v Manili na 5. deski doseže 8 zmag v 9 partijah in odnese ekipno in posamično zlato.

Z zgodovino je povezan na prvo roko. Mihail Botvinik, ki je bil šahovski kralj že leta 1948, ga kot talentiranega otroka opazuje v Botvinikovi šahovski šoli in o njem pove: "Vladimir ljubi menjavo materiala in igra končnice."

Prvaka Mihaila Talja ujame leta 1990 še tik pred odhodom k Stvarniku in na turnirju izvleče remi, ko ga iz izgubljenega položaja v cajtnotu reši večni šah. S prvakom Spaskim se seznani v Parizu, kjer igrata nekaj časa celo za isti klub.

Leta 2000 deklasira šahovskega boga Kasparova. V dvoboju za naslov svetovnega prvaka v Londonu zmaga z 8,5 : 6,5, ne da bil enkrat samkrat izgubil.

Nepremagljiv je proti stroju. Potem ko je Kasparov izgubil proti računalniku Deep Blue, Kramnik remizira z Deep Fritzem 4 : 4, v dvoboju, kjer ima vseskozi pobudo. Za letošnjo pozno jesen je napovedan spektakularni dvoboj z izpopolnjenim Deep Fritzem v Bonnu, kjer ga pod pokroviteljstvom nemškega finančnega ministra čaka 1 milijon evrov, če v šestih partijah duela premaga strojevo umetno inteligenco. Dogodek naredi zgodovinski, ko izjavi, da je to morda zadnja priložnost, da človek še premaga računalniško pošast. Angleški supervelemojster Adams je nedavno izgubil z računalnikom Hydra kar 5,5 : 0,5!

Zakaj ima Kramnik šanso proti najbolj izpopolnjenemu mašinskemu šahu, ki lahko preračuna vse variante 15 potez vnaprej? "Dvoboj s strojem je zame znanstveni eksperiment. Ta pošast nima ne značaja in ne usmeritve. Je kaotična, a lahko izračuna vse variante za 14 potez vnaprej." In kaj je Kramnikov adut? - "Ko igra preide v globoko razmišljanje, lahko predvidim do 25 potez vnaprej." Predvsem pa njegova sposobnost, da otvoritve tako zaplete, da vzame računalniku prednost v njegovi sposobnosti vnaprej preigranih otvoritev.

Igra netipične dvoboje onkraj običajev. Leta 2004 nastopi sam proti štiričlanski nemški reprezentanci in jo premaga z 2,5 : 1,5.

Izdela svojo lestvico šampionov. Največji med prvaki prevrednotijo šahovsko zgodovino in stare velikane postavijo iz novih perspektiv. Tudi Kramnik. Talj je zanj zunaj rodu homo sapiensa, partije je igral kot bitje z drugega planeta. Za Fischerja zapiše, da je bil šampion brez ene same šibke točke, razen ... da ni bil dober v iracionalnih pozicijah. Moč Karpova je bila dobesedno nedojemljiva: "V končnici turnirja v Linaresu 1994 sem naredil nekaj pravilnih potez, nato pa sem se znašel v izgubljenem položaju. Takrat sem bil že med prvih 10 na svetu, a nisem razumel, zakaj sem izgubil. Počutil sem se kot popolni idiot, ki je povsem izgubil razumevanje šaha." Za Kasparova pa pove, da je kot goba: posrka vse spremembe, ki jih vidi, in jih nato pretvori v svoj arzenal.

Ustoliči največjega napadalca vseh časov. Starega ruskega šampiona Rašida Nežmetdinova, katerega partije postavi na svojo spletno stran in ga imenuje za največjega napadalca vseh časov.

Primerja se z Einsteinom. Študira šah, tudi takrat, ko ga ne igra. V intervjuju za nemški Spiegel 2004: "Ne mislite, da sem nor, toda tudi med intervjujem premišljam o zapleteni poziciji."

Pozna šahovsko zvitost Aljehina. Ko je Aljehin postal v dvajsetih letih prvak nad legendarnim Capablanco, je začel taktizirati in velikemu Kubancu ni dal nikoli priložnost za povratni dvoboj. Odkar je Kramnik kot nekdanji ljubljenec Kasparova leta 2000 premagal velikega mentorja, ni več ponudil Gariju revanše, ampak se je izgovarjal, da mora stari šahovski kralj, ki je imel sicer vseskozi najvišji rating, skozi kandidatske dvoboje. Na koncu je Kasparov obupal, prenehal igrati tekmovalni šah in se spustil v politiko kot Putinov oponent.

Vpelje racionalno ekonomičnost. Igra poredko, marsikdaj ljubi remije, se ne uvršča vedno na vrh turnirjev, nima najvišjega ratinga, a v ključnih trenutkih pokaže, da je šahovski kralj: leta 2004 prav v zadnji partiji izenači rezultat z izzivalcem Petrom Leko na 7 : 7 in ostane prvak, po polletni odsotnosti se prikaže na šahovski olimpijadi 2006, kjer doseže najboljši posamezni izid vseh nastopajočih, in pred tedni v Kalmikiji v podaljšanem dvoboju užene Topalova, igralca z najvišjim šahovskim ratingom.