Wiki obračunavanje

Sociolog Rastko Močnik nas je konec tedna po elektronski pošti obvestil, da se grejo na Wikipedii specialno vojno. Odkril je, da o njem v slovenski različici spletne enciklopedije, ki jo lahko ustvarja vsak slehernik z minimalno računalniško pismenostjo, med drugim navajajo: "Leta 1988 se je včlanil v Gibanje za Jugoslavijo, ki ga je vodil Ante Marković. Na začetku devetdesetih let je deloval v naslednici ZKS Stranki demokratične prenove. Nasprotoval je samostojnosti Slovenije in se zavzemal za konfederativno Jugoslavijo. Leta 2003 je postal aktiven član Foruma za levico. Nasprotoval je vstopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) in zvezo NATO. Trenutno je profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani in član Mirovnega inštituta." Zelo podoben tekst se je pojavil tudi pri sociologu Jožetu Vogrincu. Močnik je v svojem sporočilu pojasnil, da diplom iz "marksistične" filozofije ali "marksistične" sociologije na ljubljanski univerzi niso nikoli izdajali in da se je stranka Anteja Markovića imenovala Zveza reformskih sil ter da z Vogrincem nista sodelovala v Stranki demokratične prenove in da nista člana Mirovnega inštituta ... Toda ali je sploh smiselno jemati tisto, kar piše v Wikipedii, za relevantno? O Wikipedii je pač nastal neki urbani mit, da gre za eno najbolj relevantnih enciklopedij in da naj bi bili podatki, navedeni v njej, izjemno zanesljivi. Ne nazadnje se tudi piše o tem, češ da so tudi različni znanstveniki in drugi recenzenti Wikipedie ugotovili veliko zanesljivost zapisanega.

Wikipedia pa praktično ni nič drugega kot nekakšen spletni forum ali blog, kjer se lahko pod krinko anonimnosti tudi obračunava s tistimi, ki nam niso všeč. Edina razlika je v tem, da lahko napisano popravi vsak bralec teksta, če se mu kaj zdi sporno. Tudi Rastko Močnik lahko popravi tekst o sebi, tako da bo izgledal verodostojno. Toda če tega nihče ne stori, ostajajo v Wikipedii še naprej določene laži. "Članke v Wikipedio lahko piše vsakdo, zato se občasno (pri nekaterih temah pa kar redno) pojavijo posamezniki, ki projekt izkoristijo za promocijo svojih zamisli ali političnih idej," pravi Roman Maurer, eden izmed prvih slovenskih wikipedistov. V primerih, kot je Močnikov, se po pravilih Wikipedie članek ponavadi označi z oznako "sporno", na pogovorni strani članka pa se napišejo dejstva in napoved, da bo članek popolnoma spremenjen. Lahko pa se izpostavijo netočne navedbe in pozove izvirnega avtorja, naj navede svoj vir ali jih umakne.

V opisanih primerih je pač neki osebek, namesto da bi obračuval s politično drugače mislečimi na kakšnem spletnem forumu ali svojem blogu, raje izkoristil Wikipedio. Avtor zapisa o Močniku se na Wikipedii predstavi le, da je Vlado in da je absolvent zgodovine, star nekaj čez 20 let in doma iz Maribora. Najbrž pa bi s svojimi vpisi v Wikipedio razjezil še koga drugega, saj se je lotil opisovanja komunističnopartijskih karier recimo novinarjev Jurija Gustinčiča in Ervina Hladinka Milharčiča, izumil je tudi marksistično ekonomijo: "V Sloveniji so po demokratizaciji in osamosvojitvi leta 1991 na fakultetah ukinili predmet marksistične ekonomije. Glavni teoretiki slovenske marksistične ekonomije so bili Aleksander Bajt, Jože Mencinger, Bogdan Lipičnik, Tine Stanovnik, Štefan Ivanko, Bogomir Kovač in drugi." Še bolj ironično je njegovo poglavje o Komunistični partiji Slovenije, kjer se med osebami, povezanimi z njo, znajdejo tudi Igor Bavčar, Janez Janša, Jože Dežman, Božo Repe ali recimo Majda Potrata. Razmeroma nepomembno civilno družbeno gibanje Forum za levico pa je opisano kot "slovenska organizacija civilne družbe, ustanovljena maja 2003. Slovenski mediji jo uvrščajo med skrajno levico. Večina vodilnih članov je nekdanjih članov Zveze komunistov Slovenije. Forum za levico je nasprotoval pristopu Slovenije v Evropsko unijo (EU) in NATO. Med znanimi člani organizacije so Mišo Alkalaj, Gorazd Kovačič, Dušan Podgornik, Sandra Bašič Hrvatin, Vlasta Jalušič, Boris Kobal, Boris Iskra, Bogomir Kovač, Rastko Močnik, Drago Kos in drugi".

Težava slovenske Wikipedie pri objavi zavajajočih podatkov, v nasprotju z največjo angleško Wikipedio, je v tem, da je razmeroma majhna in da jo ureja veliko manj ljudi, ki pač niso pozori na takšne sporne zapise ali pa jih nočejo urejati, ker se pač ne počutijo dovolj podučene, da bi drezali v njih in sprožali konflikte. Pregovorna relevantnost angleške verzije Wikipedie pa je ravno v tem, da jo ureja ogromna množica uporabnikov, ki poskušajo, zaupajoč lastnemu znanju, popraviti napake svojih predhodnikov. Po sistemu 'več glav več ve'. Prav tako pa se tudi hitro odkrijejo različne zlorabe, kot se je zgodilo v ZDA, da si je kakšen politik poskušal olepšati svojo javno podobo, tako da si je nekoliko spremenil svoj življenjepis. Med rekorderji Wikipedie po številnih novih dodatkih in spremembah teksta je recimo ameriški predsednik George W. Bush, katerega prvotni vpis so dosedaj spremenili že več kot 30.000-krat. Prav Bush je tipičen primer tarče zlonamernih urejevalcev. Ekipa, ki bedi nad delovanjem Wikipedie, je že sprejela določene uredniške ukrepe, in recimo priljubljenih enciklopedičnih poglavij, kot je aktualni predsednik ZDA, ne smejo oziroma ne morejo več urejati anonimneži ali novi člani Wikipedie, temveč le najbolj posvečeni administatorji. Številne zlorabe in konflikti med urejevalci so jih prisilile, da Wikipedia v prihodnje ne bo več tako odprta enciklopedija, kot je bila nekoč. Zadnji primer, precej bizaren, ko so morali zapreti določena poglavja za urejanje, so bile igralne konzole Playstation 3, Nintendo Wii in Xbox 360. Feni ene ali druge igralne naprave so se šli pravo vojno in nenehno podtikali drug drugemu različne stvari, kako je nekaj boljše ali slabše. Vse skupaj je postalo tako nevzdržno, da ni preostalo drugega, kot da se strani, povezane z omenjenimi igralnimi konzolami, zaklenejo.